Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški pesnik, pisatelj in esejist Raymond Carver je v svojem razgibanem življenju doživel marsikaj, dotaknil se je tudi dna. Pozneje so bili tisti dnevi preteklost, nekoliko so preživeli v njegovi poeziji, na primer v pesmi Majhna soba.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dragi poslušalci, vabimo vas k poslušanju ponovitve Zborovskega panoptikuma, v katerem je Urška Čop Šmajgert gostila Akademski pevski zbor Maribor.
Oddajo ste prvič lahko slišali julija letos.

Tomaž Šalamun, ki se je rodil pred osemdesetimi leti in je umrl leta 2014, je gotovo eden najpomembnejših in najprepoznavnejših slovenskih pesnikov - ne le doma, tudi v tujini. Rodil se je v Zagrebu, mladost je preživel na Primorskem, v Kopru je končal gimnazijo, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz umetnostne zgodovine. Njegov pesniški opus je v vseh pogledih izjemen. Pozornost je zbudil že prvo zbirko pesmi POKER. V pogovoru, ki je bil posnet februarja 1999 ob podelitvi Prešernove nagrade za življenjsko delo, pa sta se z izpraševalcem Marjanom Strojanom najprej spomnila njegove druge pesniške zbirke Namen pelerine, ki je izšla leta 1968.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo tokrat potovali v Srednjeafriško republiko, na Haiti, slišali bomo orkester gamelan z Jave v Indoneziji in še nekaj petja s Tahitija. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Najprej bomo opravili pregled festivala Dnevov poezije in vina, ki se začenja prihodnji teden. V Murski Soboti se začenja že 16. mednarodni festival sodobnega plesa Front@, društvo likovnih umetnikov Dolenjske v okviru mednarodnega likovnega bienala Etikete ponuja temo Smeh. Povzeli bomo tudi vsebino pravkar zaključenega festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma v ljubljanski Švicariji, Grounded. V glavnem mestu se je začel že 24. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Mladi levi, povzeli bomo na javnih mestih in na mreži vidno kampanjo Kulturno-kreativni imperativ, s katero Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani opozarja na zmotna prepričanja o tem področju ustvarjalnosti.

Glasbena medigra

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je še vedno na ogled razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, namenjena doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asunciónu, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, pripravljeno ob stoti obletnici njenega rojstva, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi dr. Marija Mojca Terčelj.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V nizu poletnih ponovitev oddaj iz ciklusa Mediteran - glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere je danes na sporedu 49. oddaja, naslovljena Provansalska mesta in poezija. Prejšnjič smo predstavili katáre v zahodni Evropi, danes pa bomo obiskali nekaj očarljivih in zgodovinsko pomembnih mest, kot so Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes. V oddaji nas bo spremljala glasba Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee, slišali pa boste tudi nekaj pesemskih odlomkov Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.

»Devica Orleanska« ali Ivana Arška je bila preprosto, nepismeno dekle s francoskega podeželja, ki je odločilno vplivala na izid stoletne vojne med Anglijo in Francijo v 14. in 15. stoletju. Pri sedemnajstih letih je s francosko vojsko osvobodila mesto Orleans, Angleže so pognali v beg. Francozi so pod njenim vodstvom dosegali še nove zmage. Vojvoda Burgunski jo je nato ujel in prodal Angležem. Proangleška duhovščina jo je na montiranem sodnem procesu obtožila krivoverstva in jo obsodila na usmrtitev z sežigom na grmadi v Rouenu. Pozneje so proces po odločitvi papeža Kaliksta tretjega obnovili in jo razglasili za mučenico, Katoliška cerkev jo je na začetku dvajsetega stoletja razglasila za svetnico. Ivana Arška je bila vir navdiha za številna leposlovna besedila, likovna in glasbena dela, filme in drame. O njej je napisal besedilo tudi francoski pisatelj Georges Bernanos (1888-1948). Njegova pripoved v prevodu Mirana Špeliča ne ostaja pri obnavljanju zgodovinskih dejstev, ampak se skuša dotakniti globljega doživljanja njene usode.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Nemški pesnik in esejist Hans Magnus Enzensberger je v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju - star je 91 let - močno zaznamoval kulturno in družbeno dogajanje v celotnem nemško govorečem prostoru, saj se nadvse kritično odziva na sodobno družbo in celotno civilizacijo.

Na posnetku, ki je nastal desetega junija v Dunajski državni operi, v glavnih vlogah nastopajo: baritonist Luca Salsi kot Macbeth, sopranistka Ana Netrebko kot Lady Macbeth, tenorist Freddie de Tommaso kot Macduff, basist Roberto Tagliavini kot Banquo in tenorist Carlos Osuna kot Malcolm. Dirigent predstave je bil Philippe Jordan.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.