Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. THOMAS AUGUSTINE ARNE:
UVERTURA ŠT. 5 V D-DURU
Orkester: THE ACADEMY OF ANCIENT MUSIC
Dirigent: CHRISTOPHER HOGWOOD



2. HENRY PURCELL:
SUITA V F-DURU

Rog: JOŽE FALOUT
Klavir: ACI BERTONCELJ



3. GEORG FRIEDRICH HÄNDEL:
CONCERTO GROSSO OP. 6, ŠT. 9 V F-DURU, HWV327
\t
Orkester: THE ENGLISH CONCERT
Dirigent: TREVOR PINNOCK


4. JAMES HOOK:
KONCERT ZA KLAVIR V D-DURU, OP. 1, ŠT. 5

Orkester: THE PARLEY OF INSTRUMENTS BAROQUE ORCHESTRA
Dirigent: PAUL NICHOLSON

5. ALEXANDER MACKENZIE:

BRITANIJA - POMORSKA UVERTURA, OP. 52E
Glavni izvajalec: SEVERNOANGLEŠKA FILHARMONIJA
Dirigent: DAVID LLOYD JONES

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

1.MAX BRUCH:
ŠKOTSKA FANTAZIJA ZA VIOLINO IN ORKESTER V ES-DURU, OP. 46
\t
NOVI SIMFONIČNI ORKESTER IZ LONDONA
Dirigent: SIR MALCOLM SARGENT
.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

1. JOSEPH HAYDN:

SIMFONIJA ŠT. 99 V ES-DURU, HOB. I.99, 10. »LONDONSKA«
\t
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Dirigent: EN SHAO

2. SIR EDWARD ELGAR:
KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85
\t
Violončelo: MISCHA MAISKY
ORKESTER PHILHARMONIA
Dirigent: GIUSEPPE SINOPOLI





KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85
\t
Violončelo: MISCHA MAISKY
ORKESTER PHILHARMONIA
Dirigent: GIUSEPPE SINOPOLI

Kot pravi anekdota, je Rossini nekemu nadobudnemu skladatelju, ki ga je spraševal o nastanku njegovih uvertur, nanizal šest načinov skladanja.

Leta 1905 je Glazunov prevzel vodenje peterburškega glasbenega konservatorija. Temu je sledil tudi počasen upad njegovih kompozicijskih navdihov. Težave Glazunova z alkoholizmom so se večale. Bolj kot skladanje ga je veselilo poučevanje, toda zasvojenost je včasih vplivala tudi na učinkovitost njegovih učnih ur. Kljub temu je v spominu svojih študentov ostal kot cenjen profesor – o takih izkušnjah je med drugim pisal tudi Šostakovič. Aleksander Glazunov je v obdobju vodenja konservatorija veliko storil za kakovost institucije ter razširitev predmetnika. V ta namen je ustanovil operni studio in študentski filharmonični orkester. Po letu 1917 si je močno prizadeval za to, da bi zavaroval svoje študente pred vmešavanjem vlade, ki je na glasbo vse bolj gledala le kot na instrument politične propagande.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Dela iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je pred kratkim podelila Trubarjevi priznanji za leto 2021; prejela sta ju dr. Janez Šumrada, vrhunski raziskovalec pomembnega obdobja v zgodovinskem razvoju Slovencev od ljudstva do naroda, to je časa na prehodu iz 18. v 19. stoletje, in dr. Miran Košuta, literarni zgodovinar, kritik, prevajalec, esejist in redni profesor na Univerzi v Trstu, ki se v svojem znanstvenem opusu posveča predvsem slovenskim avtorjem iz zamejstva. O nagrajencih in njunem delu pa tudi o pomembnem in neprecenljivem delu rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice se je z Marijanom Rupertom, skrbnikom rokopisne zbirke NUK in članom žirije za Trubarjevo priznanje, pogovarjala Staša Grahek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Pa smo vstopili v novo leto. Prazniki so za nami. Po dnevih srečnega opoja, slavja in pričakovanja se vrne vsakdan, takšen, kot ga že poznamo in za to nič kaj vesel in privlačen. A po vinu je treba izpiti kozarec vode, bistre in hladne, žive, kot je studenčnica. Upamo, da bo kot osvežilen gorski potok delovala na vas tudi glasba Johanna Sebastiana Bacha, ki smo jo tokrat izbrali za vas. Poleg Bachovih izvirnih Dvoglasnih invencij (BWV 772 - 786 boste skladateljevo glasbo lahko užili tudi v klavirskih priredbah in transkripcijah Rahmaninova, Busonija, Kempffa, d'Alberta in Liszta. Izvajalci bodo pianisti Sergej Rahmaninov, Bruno Leonardo Gelber, WIlhelm Kempff, Piers Lane, Helene Grimaud in Ernő Balogh.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes v oddaji izpostavljamo premiero radijske igre Vinka Möderndorferja o pravniku, politiku, sociologu in pedagogu Andreju Gosarju (1887-1970), ki je bil izjemno pokončen človek visokih moralnih meril, katoličan, ki se je zavzemal za socialno pravično krščansko družbo, za soupravljanje delavcev v delovnih okoljih. V glavni vlogi Antona Gosarja nastopa dramski igralec Ivo Ban, ob njem pa še Matej Puc, Silva Čušin, Gaber Terseglav, Zvone Hribar, Boris Ostan in drugi. Premiera bo danes ob 22.05 na programu Ars. V oddaji predstavljamo tudi razstavo v galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor, ki ponuja vpogled v aktualno ustvarjalnost umetnic in umetnikov na temo Umetnost v izjemnih razmerah, ter razstavo ilustracij Pod svobodnim soncem, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravili v sodelovanju z zavodom Škrateljc ob izidu stripa Pod svobodnim soncem z ilustracijami Damijana Stepančiča.

Marko Erzar je Prešernovo nagrado akademije za glasbo prejel za poustvaritev vlog Voltairja, Panglossa in Martina v Bernsteinovi operi Kandid.

Poslušajte pogovor z baritonistom, v katerem bo predstavil svojo glasbeno pot in povedal, kako skrbi za svoj glas, z nami pa bo delil tudi to, v katere operne vloge bi se še rad prelevil.

Za prvi Banchetto v novem letu smo izbrali tako imenovane »vélike motete« francoskih mojstrov iz druge polovice 17. stoletja Andréja Campraja, Michela - RIcharda de Lalanda in Jeana - Baptista Lullyja. Tovrstne skladbe za soliste, zbor in orkester so bile že od nekdaj namenjene izvajanju na koncertih in ne le cerkveni rabi.

"...Obrhek ves do kraja - s Krjavljevo kočo vred - je imel dvaindvajset številk nad hišnimi vrati. Hiše so bile po večini lesene ali samo ometane, posamni tramovi, čeravno iz bukovine, že črvivi in črno okajeni. Nekatere strehe, kakor se je bralo iz zarez na slemenu, so bile že petnajstkrat s slamo prekrite in tuintam je kaka luknja že v šestnajsto prosila krovca; vse to nam potrjuje, da je bil Obrhek jako star. Obrščani so bili pa tudi najboljše duše, kar si jih moreš misliti. Dasiravno siromašni in revni kot jare miši, vsi do enega, ki ga bomo še omenili, so se vendar ravnali po božjih in cerkvenih zapovedih, odrajtovali so ob pravem času fronke in desetino in bero, če je bilo le za žive in mrtve mogoče ..."

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost. Vse to najdemo v klasičnem slovenskem literarnem delu, Jurčičevem Desetem bratu iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in stari grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, operni oder in filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser je Alen Jelen.
Asistentka režiserja: Renata Vidič,
tonski mojster: Vojko Kokot,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina.
Za mastering je poskrbel Vjekoslav Mikez.

Posneto v RC RTV Koper/Capodistria, Studio 6, junija in julija 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Na dan Svetih treh kraljev marsikje še vedno od vrat do vrat hodijo koledniki in prinašajo dobre želje. S tem običajem in praznovanjem je bilo v preteklosti povezanih veliko pesmi in nekatere bomo slišali v tokratni oddaji …

Na drugem koncertu komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor se je predstavil Godalni sekstet članov Slovenske filharmonije. Posvetil se je izvedbi del skladateljev 19. in prve polovice 20. stoletja in predstavil Uvod za godalni sekstet iz opere Capriccio op. 85 Richarda Straussa, Koncert za violončelo in orkester v a-molu op. 129 Roberta Schumanna v priredbi za violončelo solo in godalni kvartet, v drugem delu pa znamenito Ozarjeno noč op. 4 Arnolda Schönberga. V Godalnem sekstetu članov Orkestra Slovenske filharmonije igrajo uveljavljeni glasbeni umetniki. Violinist Žiga Faganel je začel študirati na glasbeni akademiji v Ljubljani, diplomiral pa je v razredu Alice Schoenfeld na glasbeni šoli Thornton južnokalifornijske univerze v Los Angelesu. Violinist Oliver Dizdarević Škrabar je študiral violino pri Dejanu Mihailoviću na fakulteti glasbene umetnosti v Beogradu, izpopolnjeval pa se je pri Igorju Ozimu ter na podiplomskem študiju pri Primožu Novšaku na ljubljanski akademiji za glasbo. Violist Roberto Papi iz Spoleta v Italiji je po končanem konservatoriju v Perugii študiral violo v Združenih državah Amerike, bil član orkestra New World Symphony v Miamiju na Floridi, od leta 2020 pa je violist Orkestra Slovenske filhamonije. Violist Samuel Burstin iz Londona, ki je tudi dirigent, je študiral na univerzi Trinity Laban. Bil je član orkestra Philharmonia, od leta 2020 je vodja viol Orkestra Slovenske filharmonije. Violončelistka Alja Mandič Faganel je bila po učenju violončela pri Damirju Hamidulinu pri 16 letih sprejeta na akademijo za glasbo v Zagrebu, v razred Valterja Dešpalja; tam je z odliko diplomirala in magistrirala, od leta 2017 pa je članica Orkestra Slovenske filharmonije. Violončelistka Petra Greblo pa je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani pri Milošu Mlejniku, na univerzi Južne Kalifornije pri Eleonore Schoenfeld ter pri Susanne Basler in Raphaelu Wallfischu na visoki šoli za glasbo Winterthur-Zürich v Švici; od leta 2002 je članica orkestra Slovenske filharmonije.
.

Avtor in režiser Vinko Möderndorfer je sicer vse dogajanje osrediščil v glavnem liku pomembne slovenske javne osebnosti – pravnika, politika, sociologa in pedagoga, rojenega v Logatcu leta 1887. Prizori resničnih dogodkov ostajajo na dokumentarni podlagi, vendar so subjektivno preoblikovani. Gosarjeva življenjska zgodba kaže vzor na etičnem in znanstvenem področju, razdajanje za človeka in človeštvo, hkrati pa tudi za družino. Zadnja leta pred drugo svetovno vojno je bil zaradi sredinske krščanskodemokratične usmerjenosti politično osamljen; svaril je pred avtoritarnim korporativizmom ter se zavzemal za »samoupravno stanovsko solidaristično« krščansko družbo in za avtonomijo Dravske banovine.

Režiser je Vinko Möderndorfer,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina,
fonetik in lektor pa Jože Faganel.

Andreja Gosarja igra Ivo Ban,
Tončko Gosar Silva Čušin,
Mlajši sin je Martin Mlakar,
Sin Gal Oblak,
Hčere Lana Maučec, Julija Klavžar in Nika Vidic,
Boris je Boris Kerč,
Ivan Tavčar Gaber K. Trseglav,
Škofov tajnik Luka Bokšan,
Ivan Gosar, Andrejev oče, Marko Simčič,
Josip Vidmar Zvone Hribar,
Pater Mihael Jaka Lah,
Klepetalec Matej Puc,
Esesovec Boris Ostan,
Tovariš in študent pa Andraž Harauer.
Drugi študentje in študentke so Žan Brelih Hatunić, Luka Bokšan, Veronika Železnik in Lea Mihevc.

Igra traja 51' in 36''.
Uredništvo igranega programa.
Posneta je bila avgusta 2021 v studiih Radia Slovenija.

Avtor v črtici popisuje, kako je bilo v starih časih na deželi ob prazniku svetih treh kraljev. S tem praznikom, ki ima a izvor v predkrščanskih časih in so ga kristjani prevzeli, je namreč povezanih veliko običajev, navad, tudi vraž. Navada je bila, da so prišli k vsaki vaški hiši koledniki, vaščani, preoblečeni v tri kralje. Vemo: trije modri z Vzhoda so se po evangeljskem izročilu prišli poklonit novorojenemu Jezusu v jaslih. Koledniki so zbirali darove za revne. Tako je tudi v črtici pokojnega slovenskega duhovnika, pesnika in pisatelja Toneta Polde. Interpretira jo dramski igralec Ivan Rupnik.

Krajšo predstavitev angleške glasbe prvih desetletij dvajsetega stoletja tokrat ponujamo s Koncertno uverturo Cockaigne, op. 40 sira Edvarda Elgarja, simfonično pesnitvijo Tintagel sira Arnolda Baxa in Preludijem za godala op. 25 Geralda Finzija.