Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu Balada za klavir Clauda Debussyja, suita iz baletne opere Paladini Jeana Philippa Rameauja, Sonatina za klavir Mauricea Ravela, Chaconne za trio v G-duru Jacquesa Morela in Koncert za dva klarineta v Es-duru, op. 35 Franza Krommerja.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na sporedu Simfonija št. 84 v Es-duru, 'In nomine Domini', Josepha Haydna in Zvonovi svete Genovefe Marina Maraisa.

Milan Jesih se je že pred Soneti tikal s humorjem in presenetljivimi zasuki, po njihovem izidu pa meja ni več niti nebo. V Liričnem utrinku lahko slišite njegov sonet, ki se začne z verzom Solz se spominjam. Dramski igralec Aljoša Trnovšek pesnika dohaja.

Na sporedu:
Anatolij Ljadov: Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63,
Edvard Grieg: Lirične skladbe, op. 62,
Edvard Elgar: Na jugu – Alassio, koncertna uvertura, op. 50,
Sigismond Thalberg: Introdukcija in variacije na barkarolo iz Donizettijeve opere Ljubezenski napoj, op. 66,
Richard Strauss: Alpski rog – samospev za sopran, rog in klavir,
Oliver Waespi: Divertimento za pihalni orkester,
Joao Pedro de Almeida Mota: Godalni kvartet v D-duru, op. 5, št. 3,
Joachim Raff: Romeo in Julija - koncertna uvertura

V novem ciklu oddaj predstavljamo življenje in delo Ernesta Blocha, švicarsko-ameriškega skladatelja, ki je za svojega življenja užival velik ugled in veljal za enega najizvirniejšh skladateljev 20. stoletja. Pri šestih letih je od mame dobil flavto, leto dni pozneje pa je že napisal svoje prve skladbice – z notacijo, ki si jo je izmislil sam. Pri devetih letih je začel učenje violine ter pokazal izreden talent. Njegov prvi mentor je bil priznani švicarski violinist Louis Rey, ki je Blocha poučeval tudi na Ženevski glasbeni akademiji. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval še v Bruslju – tam je bil njegov mentor violinski virtuoz Eugene Ysaÿe. A Ernest Bloch se je že pri enajstih letih, ko je začel obiskovati Ženevski glasbeni konservatorij, odločil, da bo postal skladatelj. Najzgodnejša skladba v njegovem opusu je Andante za godalni kvartet, ki jo je napisal leta 1895 – star je bil petnajst let.

Leonardi je stalnica slovenske glasbene scene že nekaj desetletij in je ključni akter nekaterih najpomembnejših slovenskih zasedb, kot so Begnagrad, Miladojka Youneed in Quatebriga. Njegova najstalnejša se imenuje Fake Orchestra, ustanovil jo je leta 1997. V svojem muziciranju so uporabljali neparne balkanske ritme, slovensko ljudsko pesem, džezovske evergrine, južnoameriške melodije, italijanske popevke, španske romance in še kaj.

Izr. prof. dr. Dan Podjed, raziskovalec z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, se že precej dolgo ukvarja z razmerji med tehnologijo in njenim vplivom na ljudi, v sodobnem času seveda. Z metodo osebne udeležbe je tudi že dolgo redno sledil in aktivno pisal na nekaj internetnih platformah t. i. družbenih omrežij (social networks), kot je bil npr. Twitter. Tega je pred leti z nemalo izstopnimi težavami zapustil, vsekakor pa ves čas reflektiral vsebine objav. Pravkar je pri tukajšnji največji založbi objavil dve knjigi z naslovom »Krizolacija«, distopično »fantastično povest o izoliranih ljudeh«, in drugo s podnaslovom »znanstveno branje o izoliranih ljudeh«. Obe sta plod kritičnega spremljanja in opazovanja, ne nazadnje pa še vedno trajajoče raziskave s finančno podprtim projektom ARIS-a Izolirani ljudje in skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem (J6-4610). Po predstavitvi knjige je v pogovoru pojasnjeval, da knjigi nista pisanje o bolezni virusa SARS-CoV-2, ki je spomladi 2020 služila oblastem kot povod za enega največjih zapiranj ljudi v lastne domove v zgodovini, temveč gre za pisanje o trajajočih krizah. Te so po njegovem prepričanju postale novo normalno stanje v sodobnih družbah razvitega sveta. In skozi pogled v zaslon digitalnih napravic sta se srečala njegov raziskovalni in osebni interes, ob pomoči katerega je tudi skoval besedo »krizolacija«, krizo in izolacijo. Utemeljitev z dodatnimi razmisleki o nevarnostih prepogostega gledanja v ekrane za sodobne družbe je pojasnjeval v našem pogovoru z njim.

Godalke kvarteta Zaïde iz Francije igrajo od leta 2009, posvečajo pa se izvajanju glasbe od klasicizma do sodobne glasbe.

V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo godalni kvartet Zaïde iz Francije, v katerem igrajo izvrstne godalke: violinistki Charlotte Maclet in Leslie Boulin Raulet, violistka Sarah Chenaf in violončelistka Juliette Salmona. Marca 2019 so nastopile na koncertih v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru. Godalkam je leta 2012 uspel velik dosežek, saj so prejele prvo nagrado in tri posebna priznanja na mednarodnem Haydnovem tekmovanju na Dunaju, v sezoni 2015/2016 so bile nominirane za nagrado za vzhajajoče zvezde ECHO, sicer pa pogosto nastopajo na uglednih glasbenih festivalih in koncertnih prizoriščih po svetu.

Godalke kvarteta Zaïde so gostovale na treh koncertih krajše turneje z virtuoznimi glasbeniki iz Slovenije in Italije: s flavtistko Ireno Kavčič, kontrabasistom Iztokom Hrastnikom in klarinetistom Tommasom Lonquichom. Z zgoščenke Godalnega kvarteta Zaïde z deli francoskih skladateljev, ki je izšla pri založbi NoMadMusic, bomo predstavili Chanson perpétuelle / Pesem, ki ne mine op. 37, Ernesta Chaussona, v kateri se bosta godalkam pridružila mezzosopranistka Karine Deshayes in pianist Jonas Vitaud, ter 4. stavek Godalnega kvarteta v D-duru Césarja Francka. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violistko kvarteta Sarah Chenaf.

Michel De Montaigne (1533–1592), oče literarne zvrsti eseja in eden najpomembnejših filozofov francoske renesanse, je v svojem pisanju združeval priložnostne anekdote iz svojega življenja z intelektualnim vpogledom v človeško naravo. Moralist brez moraliziranja. Vpliven mislec, ki je raziskoval jaz, ne da bi stavil na analize, definicije ali ideologije. Njegovi Eseji (1588) so do danes ostali eno največjih in najplivnejših del evropske humanistične dediščine. Ob izidu integralne verzije slovenskega prevoda, ki je izšel z letnico 2023 pri založbi Beletrina, predstavljamo tega samosvojega misleca in njegovo monumentalno delo v treh knjigah. Sodelujeta prevajalec Branko Madžarevič in poznavalec dr. Primož Vitez.

Predvajamo skladbi Via Claudia Johana de Meija in Songs of sailor and sea Roberta Winstona Smitha v izvedbah Pihalnega orkestra Krka in dirigenta Matevža Novaka. Posnetek prve je nastal leta 2015 na tekmovanju Flicorno d'Oro v kraju Riva del Garda ob Gardskem jezeru, kjer je Pihalni orkester Krka postal absolutni zmagovalec tekmovanja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na Bledu se začenja že 29. festival Bled, ki bo ponudil številne koncerte, tečaje in delavnice. Tudi v Kostanjevici na Krki je te dni pestro. Sedmi Festival Kulture Kostanjevica združuje vrhunsko vsebino: gledališče, glasbo, film, literaturo, delavnice in okroglo mizo. V Svetu kulture predstavljamo še knjižno novost: Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča. Lani preminuli Tomšič je knjigo pisal zadnja tri leta svojega življenja, v njej pa raziskuje kompleksnost človeškega dojemanja sveta in odnosov, hkrati pa nas vabi, da odkrijemo več o sebi.

18. aprila je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo v organizaciji Rotary kluba Ljubljana Center potekal tretji dobrodelni koncert iz cikla Mladi talenti – dolgoročnega slovensko-češkega glasbenega projekta, v okviru katerega so zbirali sredstva za pomoč mladim nadarjenim študentom ljubljanske akademije, in sicer za udeležbo na dodatnih usposabljanjih, ki si jih sami ne bi mogli privoščiti.
Pokrovitelj koncerta je bil češki veleposlanik v Sloveniji dr. Jiři Kudĕla, pri izvedbi koncerta pa so sodelovali še Rotary klub Praga – mesto ter akademiji iz Ljubljane in Prage.

Koncertu so dali naslov Nazaj k romantiki, nanj pa so uvrstili dela, ki so jih skladatelji v večini ustvarili v študentskih letih, in sicer na prehodu iz romantike v sodobni čas. V luči izmenjave je bil spored koncerta seveda zastavljen češko-slovensko. Zazvenela so dela Emerika Berana, Antonina Dvořaka, Demetrija Žebreta, Marijana Lipovška, Leoša Janačka in novo delo ljubljanskega študenta kompozicije Mihe Nahtigala.
Ta teden bomo v oddaji poslušali dobro polovico koncerta, skladbi Žebreta in Dvořaka pa bosta zazveneli prihodnjič.

EMERIK BERAN: KRATKA PREDIGRA
EMERIK BERAN: GODALNI KVARTET – MODERATO
MARIJAN LIPOVŠEK: ŠTIRI SPOROČILA ZA GODALNI KVARTET
GODALNI KVARTET PERPETUUM (violini - Nuša Rejc in Anja Kralj, viola - Manica Slapšak, violončelo - Urša Roš)

ČEŠKA LJUDSKA: U ROKYCAN ČERNEJ LES
SLOVENSKA LJUDSKA: ZELENI JURIJ
Mezzosopran: ANA PLAHUTNIK, Violončelo: MANCA PLAHUTNIK

MIHA NAHTIGAL: NAPREJ K ROMANTIKI
LEOŠ JANÁČEK/JARMIL BURGHAUSER: DOBROU NOC
Združena godalna kvarteta: violina - Andrea Astrabova, Nuša Rejc, Kristyna Jungova in Anja Kralj, viola - Maja Wittova in Manica Slapšak, violončelo - Keishiro Mikawa in Urša Roš

Jure Jakob: Drobne opazke,
Jasmín B. Frelih: Ledeni možje,
Jožef Muhovič: Jaz in moj svet.

Recenzije so napisali Peter Semolič, Ana Geršak in Jera Krečič.

V izboru Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti predvajamo glasbo za klavir in različne spremljevalne orkestrske zasedbe. Na sporedu Klavirski koncert v a-molu Vladimirja Lovca, delo z naslovom Osamljenost za klavir in simfonični orkester Boruta Lesjaka, najprej pa Concertino za klavir in godala Lucijana Marije Škerjanca.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Pesnik in pisatelj Jorge Luis Borges je večkrat predaval o Emanuelu Swedenborgu in kot pisatelj v Cervantesovem jeziku morda tudi največ pisal o tem švedskem mistiku. Borgesov Esej o Swedenborgu smo prvič predvajali leta 2021.

''Pekel je druga stran Nebes, potrebna za ravnovesje stvarstva. Tej strani vlada Gospod. Skladje sfer je nujno za svobodno voljo, ki se mora nenehno odločati med dobrim, ki izvira iz nebes, in zlom, ki izvira iz pekla. Človek vsak dan, vsak trenutek vsakega dne uresničuje svojo večno pogubo ah zveličanje. Kar smo, to bomo. Tesnoba in groza agonije, ki se po navadi pojavita, ko je umirajoči v strahu in zmeden, nista pomembni. Lahko verjamemo v nesmrtnost duše ah ne, nedvoumno pa je, da je nauk, ki gaje razkril Swedenborg, bolj moralen in razumen, kot kakšno skrivnostno darilo, ki ga skoraj naključno dobimo v zadnjem trenutku. Swedenborg nas nagovarja h krepostnemu življenju.''

Glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Partite št. 6 v D-duru Sylviusa Leopolda Weissa v izvedbi lutnjista Francesca Romana. Tonski mojster eseja Vojko Frelih, bralca Bernard Stramič in Lucija Grm.

Violinistka Isabelle Faust je glasbena pripovedovalka in igra pravljični instrument: Stradivarijevo tako imenovano "Trnuljčico" iz leta 1704.
Nanjo je 23. februarja v Stuttgartu s Simfoničnim orkestrom Jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod taktirko Andrésa Orozca-Estrade zaigrala Brahmsov mogočni in intenzivni Violinski koncert v D-duru, poleg tega je bila na sporedu še Alpska simfonija, op. 64 Richarda Straussa.

Osrednja elementa Petanovega pisateljevanja sta humor in satira, to pa je opazno tudi v radijski igri, ki razkriva enkratno dramsko kroniko zakonskega para. Čeprav naslov aludira na delo italijanskega dramatika Luigija Pirandella Šest oseb išče avtorja, pa Petanova igra išče nove vsebine v vprašanjih umetniškega in realnega, pristnega in narejenega. Bo avtorju uspelo najti šest oseb?

Režiser: Žarko Petan
Dramaturg: Goran Schmidt
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Avtor – Rudi Kosmač
Mož – Danilo Benedičič
Žena – Štefka Drolc
Hišna – Majda Grbac
Sin – Branko Grubar

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1976

Glasbena medigra.

Leta 2018 je roman Krožno poletje izdala francoska pisateljica Marion Brunet, rojena leta 1976, ki sicer piše kriminalne romana za odrasle ter književna dela za otroke in mladino. Po izobrazbi je specialna pedagoginja. Več let je delala v rejniškem domu in v bolnišnici za mladostnike, kjer je bila priča številnim žalostnim usodam mladostnikov. Roman, ki ga bomo podrobneje spoznali v odlomku z začetka, slika najstništvo delavskega razreda in prinaša zgodbo o dveh sestrah iz revne družine Jo in Céline.

Interpretka: Sara Gorše,
prevajalec: Andrej Peric,
režiserka: Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar,
mojstrica zvoka: Sonja Strenar.
Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve).
Leto nastanka: 2021.

Terence Blanchard pelje dve vzporedni uspešni karieri – postbopovskega trobentača s prepoznavnim toplim in ognjevitim zvenom in avtorja filmske glasbe, predvsem za filme režiserja Spikea Leeja. Letos bo Blanchard nastopil na ljubljanskem jazz festivalu.