Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Zamejska žalostna je zgovoren naslov pesmi zamejskega pesnika Marka Kravosa, ki na poseben način združuje ironijo in trpkost zamejskosti.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»V zmoti ste vsi, ki mislite, da ni bilo res. Prav res je bilo – in še kako res, da je prišel – sam ne vem več, v kateri kraj – po daljšem času v goste tenor, ljubljenec vsega mesta in da so takrat ljudje v izredni gneči pritisnili na operno blagajno. Tako zelo so pritisnili, da je prišlo med njimi celo do prepira, v katerem je nekdo svojemu protivniku položil na glavo svoj dežnik tako trdo, da so šprikle pogledale iz njega – iz dežnika namreč – in da se je razparano blago dežnika mlahavo ovilo ob začudeni obraz nesrečneža, ki je zaman lovil sapo skozi mokro črnino ter končno omedlel. Dva stražnika sta morala zastaviti vso svojo avtoriteto, da se je poleglo razburkano človeško valovje in da so bile končno – vsaj tistikrat – srečno razprodane vstopnice po načelu: kdor prej pride, prej melje.« (citat Vilka Ukmarja)

S skladateljem Felixom Mendelssohnom - Bartholdyjem se bomo tokrat odpravili na potovanje. Skoraj neverjetno je, kako radi glasbeniki potujejo, in kot je razvidno iz življenjepisov, so bili v preteklosti prav skladatelji posebno navdušeni nad spoznavanjem novih dežel. To niti ne preseneča, saj so glasbeni ustvarjalci vedno željni novih idej, prebliskov, navdihov in spoznanj.

Zvezdana Novakovič /ljudska: Tice
Izvajalka: Zvezdana Novakovič

Igor Dekleva: Amabile za flavto in harfo
Izvajalki: Mateja Kremljak, flavta in Tina Žerdin, harfa

Jani Golob: Nokturno za violino in harfo
Izvajalki: Vesna Stanković, violina in Tina Žerdin, harfa

Wolfgang Amadeus Mozart: Adagio in Allegro za orgle, K. 594 v priredbi za čembalo in harmoniko
Izvajalca: Eva Dolinšek, čembalo in Marko Hatlak, harmonika

Dulce Pontes: Porto
Izvajalec: zasedba Mascara

Heitor Villa Lobos: Koncert za ustno harmoniko
Izvajalci: Robert Bonfiglio, ustna harmonika; Orkester New York Chamber Symphony in dirigent Gerard Schwarz

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pet dni pred stoto obletnico požiga Narodnega doma v Trstu objavljamo v Razgledih in razmislekih besedilo z naslovom Narodni dom – izziv ali izginotje. Napisal ga je Marko Sosič, Tržačan, režiser, pisatelj, avtor radijskih iger. Za roman Balerina, balerina je dobil tržaško nagrado vstajenje, z romanom pa se je uvrstil tudi v krog finalistov za nagrado kresnik. Za to nagrado so se potegovali še trije Sosičevi romani, med njimi roman Tito, amor mijo, ki je bil nominiran tudi za nagrado Prešernovega sklada. Zbirka kratkih zgodb Iz zemlje in sanj je bila nominirana za najboljšo knjigo leta in uvrščena v ožji izbor za nagrado Fabula 2012. Njegova dela so prevedena v številne jezike. Marko Sosič je tudi oster premišljevalec o vsakršnih, tudi družbenih, sodobnih pojavih, zato smo ga ob okrogli obletnici požiga Narodnega doma povabili k pisanju eseja za oddajo Razgledi in razmisleki.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Oddajo danes namenjamo sloviti brazilski pianistki Guiomar Novaes, ki je v prejšnjem stoletju uživala svetovni ugled, številni pa jo upravičeno prištevajo med največje pianiste 20. stoletja. Rodila se je leta 1895 v kraju Sao Joao da Boa Vista blizu Sao Paula kot sedemnajsti izmed devetnajstih otrok. Klavir se je začela učiti s štirimi leti pri Antonietti Rudge, brazilski pianistki z veliko mednarodno kariero, z desetimi leti pa je nadaljevala pri italijanskem pianistu Luigiju Chiaffarelliju, učencu Ferruccia Busonija. Njena koncertna kariera se je kmalu razcvetela in pri trinajstih letih je ime Guiomar Novaes v Sao Paulu že doseglo ušesa vladnih veljakov. Namenili so ji štiriletno štipendijo za študij v Evropi.
S Chiaffarellijem sta izbrala Pariz, v katerem je poučeval sloviti Isidor Philipp. Na sprejemnem izpitu na pariškem konservatoriju se je uvrstila na prvo mesto med 389-imi kandidati. V komisiji ni manjkalo velikih imen, kot so Moszkowski, Faure in Debussy. Ta je ne glede na ustaljeno diskretnost komisije javno izrazil navdušenje nad nadarjenostjo in notranjo osredotočenostjo Novaesove, ki ju je imel za odliko velikih umetnikov.
V oddaji boste poleg zanimivosti iz njenega življenja slišali tudi nekaj Chopinovih klavirskih del v njeni izvedbi: Nokturne št. 13, 14, 17 in 18, Klavirsko sonato št. 2 v b-molu, op. 35 in Dvanajst etud, op. 25.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kot smo napovedali že prejšnji teden, bomo ta teden oddajo posvetili pianistki in skladateljici Lari Oprešnik, ki je konec februarja nastopila v Viteški dvorani Križank kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Na koncert žal ni uvrstila svojih del, tako nas danes čakajo skladbe drugih uveljavljenih skladateljev:
Claude Debussy: Sanjarjenje
Sergej Prokofjev: Sonata v f-molu, št. 1, op. 1
Sergej Rahmaninov: izbor Preludijev, op.23

Lara Oprešnik se je klavir sprva učila pri Moniki Vehovec v Velenju, hkrati pa je igrala tudi na violino pod vodstvom Igorja Ulokina. Srednjo stopnjo izobraževanja je začela pod vodstvom Jožice Grebenšek in jo končala z Jernejo Grebenšek, trenutno pa je študentka Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Hinka Haasa in Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu Milane Černjavske. Poleg tega je svoje znanje izpolnjevala še pri Laszlu Baranyayju, Rubenu Dalibaltayanu, Jasminki Stančul, Lovru Pogoreliču, Riti Kinki, Olegu Marshevu, Nataschi Kudritskayi in drugih.

Ameriška književnica Shirley Jackson (1916–1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni samo običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk v pogovoru z Markom Goljo.
Nikar ne zamudite.

V današnji oddaji se bomo posvetili renesančni glasbi z vihuelo, brenkalom, ki ima obliko manjše kitare in pet ali šest parov strun, ki so uglašene podobno kot pri renesančni lutnji. Vihuela je razcvet doživela v Španiji 15. in 16. stoletja. Tam je imela podobno vlogo kakor lutnja. Na sporedu bo glasba Adriana Willaerta, Josquina Despreza, Francesca da Milana, Philippa Verdelota, Antonia de Cabezóna, Giulia Segnija da Modene, Juana Vasqueza in Claudina de Sermisyja.

Marij Čuk je v letu 100. obletnice požiga Narodnega doma v Trstu napisal delo Črni obroč, prvi romaneskni opis požiga v zgodovini slovenskega slovstva. 13. julija mineva sto let od tega in s to obletnico je povezano tudi sedanje vračanje novega Narodnega doma Slovencem.

Zaljubljenca Otto in Flora prideta z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstro-ogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepi iredentizem, sovraštvo proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod.

Roman je izšel pri tržaški založbi Mladika. V zvočno obliko so ga prelili režiser Alen Jelen, dramska igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonski mojster Urban Gruden.

Črni obroč je na voljo tudi kot zvočna knjiga.

Zamejska žalostna je zgovoren naslov pesmi zamejskega pesnika Marka Kravosa, ki na poseben način združuje ironijo in trpkost zamejskosti.

Po daljšem času bomo oddajo posvetili nekaterim izjemnim zapisom našega ljudskega glasbenega izročila, kot ga je na posnetkih ohranila naša osrednja ustanova: Glasbenonarodopisni inštitut. Podobno bo tudi v prihodnjih poletnih oddajah, ko bomo slišali predvsem arhivske posnetke, ki nas bodo spomnili na čase, ko so materialna sredstva omogočila ohranjanje zvočne podobe izročila, čase, do koder zdaj v preteklost sega naš zvočni spomin. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Na sedmem Koncertu v Komornem studiu bo nastopil slovenski trio Lontrg. V njem igrajo uveljavljeni glasbeniki, ki v družinskem krogu raziskujejo in izvajajo repertoar za zasedbo flavte, violine in violončela. Člani tria Lontrg so: violinistka Ana Julija Mlejnik, njen partner flavtist Luka Železnik in violinistkin oče: priznani slovenski violončelist Miloš Mlejnik, sicer tudi dolgoletni član vodilnega slovenskega godalnega kvarteta Tartini. Trio Lontrg bo na radijskem koncertu predstavil pester spored triev, divertimento, sonato, sinfonio in variacije od zrelega baroka do visokega klasicizma – izvirne skladbe in transkripcije iz drugih zasedb avstrijskega skladatelja češkega rodu Heinricha Ignaza Franza von Bibra iz 17. stoletja, enega največjih violinskih virtuozov v 18. stoletju, in skladatelja Giuseppeja Tartinija iz Pirana, ki je umrl pred 250-imi leti, ter vélikih dunajskih klasikov: avstrijskega klasicista Josepha Haydna in znamenitega nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, ki se je rodil pred 250-imi leti v Bonnu. Urednica prenosa koncerta v studiu 13 je Tjaša Krajnc.

Avtor duhovite burke si je naslov sposodil pri Molieru. Zapletena zgodba iz povojnega časa pa se ne ukvarja s Francozi, temveč s Slovenci in njihovim značajem. Rozmanov pogled na slovensko zavest je nadvse domiseln in satiričen.

Režiser Aleš Jan
Dramaturg Pavel Lužan
Ton in montaža Metka Rojc
Izvirna glasba Jani Golob
Asistentka režije Daša Dovžan
Tehnični asistent Rok Kadak

George – Grega Čušin
Pripovedovalka – Marjana Klanjšek
Humboldt – Borut Veselko
Valum, Klodina, Prevajalka – Polona Juh
Angelika – Marijana Brecelj
Otto, Župan – Niko Goršič
Ženska, Kneginja – Nina Ivanič
Neznan glas, Fiskal Stric – Zvone Hribar
Klitander – Aljoša Rebolj
Lubin – Ivo Godnič
Bojor – Tanja Žagar

Traja 35’28”
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v oktobru leta 1994.

Glasbena medigra

današnjo oddajo Glasba 20. stoletja namenjamo glasbi Ottorina Respighija. Ottorino Respighi se je rodil 9. julija leta 1878 v Bologni. Prve glasbene izkušnje je pridobil kot violinist v različnih komornih zasedbah, komponirati pa je začel leta 1900, ko se je kot violinist pridružil orkestru Ruskega carskega gledališča v Sankt Peterburgu. Po glasbenem slogu ga uvrščamo blizu impresionizmu Debussyja in Ravela, njegova največja skladateljska zasluga pa je obnova italijanske simfonične glasbe. Pri tem se je razgledoval tako po sodobnem svetu kot po glasbeni dediščini svoje domovine.

Pesnica Irena Žerjal se je rodila leta 1940 v Ricmanjah na Tržaškem, tam se je tudi šolala. Maturirala je na klasični gimnaziji, doštudirala pa slavistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekaj let je poučevala na Koroškem, od začetka sedemdesetih let do upokojitve pa na tržaških višjih srednjih šolah. Umrla je leta 2018.
Irena Žerjal je začela pesniti že kot srednješolka, pozneje je objavljala v mnogih literarnih revijah in izdala vrsto zbirk - prva, Goreče oljke, je izšla leta 1969. Pisala je tudi prozo, radijske igre in eseje. V Literarnem nokturnu boste slišali nekaj pesmi Irene Žerjal, ki so leta 2013 izšle v njeni zbirki z naslovom Sumljive in abstraktne poezije.