Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Henry Purcell: Oda Welcome to all the Pleasures
Izvajalci: Caroline Ashton, sopran; Kym Amps, sopran; Michael Chance, kontratenor; John Mark Ainsley, tenor; George Michael, bas; zbor in orkester The English concert in dirigent Trevor Pinnock

Wilhelm Friedemann Bach: Koncert v e – molu
Izvajalci: Guy Penson, čembalo; zasedba Ricercar Consort; Adrian Chamorro, dirigent

Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 6 v B-duru, BWV 1051
Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Johann Nepomuk Hummel: Koncert za trobento in orkester
Izvajalci: Stanko Praprotnik, trobenta; Simfonični orkester RTV Slovenija; Marko Munih, dirigent

Felix Mendelssohn Bartholdy: 17 varijacij za klavir
Izvajalec: Petar Milić, klavir

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ludwig van Beethoven: Trojni koncert v C - duru, op. 56
Izvajalci: Lev Oborin, klavir; David Oistrakh, violina; Sviatoslav Knushevitzky, violončelo; orkester Philharmonia in dirigent Malcolm Sargent

Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D – duru, op. 25
Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa; Günther Volmer, violina;Pavel Škabar, viola; Ciril Škerjanec, violončelo

Franz Schubert (Psalm 23, prevod v nemščino Moses Mendelssohn): Gospod je moj pastir (za moški zbor in klavir)
Izvajalca: Vokalna akademija Ljubljana in dirigent Stojan Kuret

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Poleg tega, da je poučeval na pariškem konservatoriju, je César Franck opravljal tudi delo organista v cerkvi sv. Clotilde. Služba, ki jo je sprejel leta 1859 in jo opravljal do konca življenja, je močno zaznamovala njegovo kompozicijsko usmeritev in vso njegovo ustvarjalnost. Velike, takrat sodobne orgle v cerkvi sv. Clotilde so postale skladateljev najljubši inštrument, na katerem je desetletja brusil svojo tehnično spretnost igranja, predvsem pa gradil svoj umetniški izraz.

Kako letošnja nagrajenca za najboljši prvenec in nagrado Radojke Vrančič vidita svoje ustvarjanje, tudi v trenutnih razmerah, kakšna so njuna ustvarjalna in delovna izhodišča, na kakšne težave sta naletela pri svojem delu?
Ob pogovoru z nagrajencema predstavljamo tudi odlomke iz izbranih del.
Oddaja je nastala v sodelovanju s 36. Slovenskim knjižnim sejmom, Društvom slovenskih pisateljev in Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju komornih skladb iz francoskega, češkega in ruskega glasbenega sveta. Slovenski glasbeniki bodo predstavili 1. in 2. stavek Klavirskega tria v g-molu, op. 3, Mauricea Ravela, 3. in 4. stavek Godalnega kvarteta v g-molu, op. 10 Clauda Debussyja, 1. stavek Klavirskega tria v g-molu, op. 15 Bedřicha Smetane in 3. stavek Kvinteta za klavir, flavto, klarinet, rog in fagot v B-duru, op. posthumni, Nikolaja Rimskega-Korsakova. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 24. novembra, ob 5.05.

Glasbena medigra.

Konec septembra je v najuglednejši medicinski reviji The New Englad Journal of Medicine izšel članek o novem inzulinu. Njegova posebnost je, da si ga bodo bolniki in bolnice s sladkorno boleznijo tipa 2 vbrizgali enkrat na teden. Soavtor članka je tudi slovenski diabetolog, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Ljubljani prof. dr. Andrej Janež. »Gre za ultimativen dosežek, za novo molekulo z velikim potencialom, ki bo bolnikom olajšala življenje in izboljšala zdravljenje sladkorne bolezni.«
Podrobneje o novem inzulinu in študiji, pri kateri je sodeloval dr. Janež, v oddaji Glasovi svetov. K poslušanju vas vabi Iztok Konc.

Foto: TV Slovenija

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Pesnik in dramatik Ivo Svetina je v svojih delih pogosto črpal iz izročila starodavnih kultur – od Babilona in antične Grčije do stare arabske in perzijske kulture, tibetanskega budizma in še česa. S poetičnim romanom Malabar, ki je nedavno izšel pri založbi Miš, se je podal v jugozahodno Indijo, pri tem je, kot navaja že v uvodu, za izhodišče vzel potopis portugalskega pomorščaka Duarteja Barbose izpred petih stoletij in ga zgnetel v skupno pripoved z notranje razbolelim individuumom 21. stoletja, ki ga nenehno mučijo vprašanja o ljubezni, praznini, smislu in ustvarjanju.

V Svetu kulture pa tudi o navzočnosti slovenskih založb v Italiji na letošnjem spletnem knjižnem sejmu in njihovem spopadanju s spremenjenimi pravili igre, ki jih narekuje pandemija covida-19.

Vabljene in vabljeni k poslušanju!

Tokratno oddajo bomo posvetili pianistu, čembalistu, organistu, klavirskemu pedagogu in komornemu glasbeniku Andreju Jarcu, ki se je 12. novembra letos v 82. letu starosti poslovil od tega sveta. Bil je eden pomembnejših glasbenikov, ki so se ukvarjali s komornim muziciranjem in klavirsko spremljavo, in je nastopal tudi s številnimi priznanimi solopevci.
V glasbenem arhivu Radia Slovenija najdemo veliko posnetkov solistične in komorne glasbe v njegovi interpretaciji, ohranjeni so tudi posnetki koncertov, na katerih je s simfoničnim orkestrom nastopil kot solist, skoraj 400 pa jih je ustvaril skupaj z različnimi pevci; nekateri izmed njih bodo zazveneli tudi v tokratni oddaji.

Tomaž Habe: "Poema - fantazija za klavir in pihalni orkester"

Aldo Kumar: "Suita devetih pogledov za orkester"

Bojan Adamič: "Suita za klarinet, harfo, čelesto in godala"

Srečanja z velikimi umetniki so skoraj vedno preprosta.

Voltaire, s pravim imenom François-Marie Arouet, se je rodil leta 1694 v Parizu. Bil je sin premožnega notarja, ki mu je omogočil dobro srednješolsko izobrazbo pri jezuitih, pa vendar se je odpovedal nadaljnjemu študiju prava in raje pohajal po salonih bogate pariške aristokracije ter razkazoval svoj dar za humor in književnost. Zaradi ostrih kritik se je zameril dvoru, zato je moral večkrat v izgnanstvo. Voltaire je bil filozof, vendar je bolj znan kot satirični pisec in družbeno-politični kritik, ki se je zavzemal za popolno svobodo, s tem pa že nakazoval prihajajočo francosko revolucijo. Velik del svojega ustvarjanja je namenil napadom na Cerkev in zavzemanju za strpnost med ljudmi.
Roman Kandid ali optimizem (1759) je nastal kot ostra satira na metafizični optimizem nemškega filozofa Leibniza. Voltaire ob dogodivščinah mladega Kandida in njegovih srečanjih z različnimi ljudmi predstavlja tudi tedanja temeljna razmišljanja o obstoju zla. A Kandid ni le pripoved o Kandidu in njegovih doživljajih ter preglednica tedanjih osrednjih filozofskih teorij o zlu, ampak tudi predstavitev Voltairjevih osebnih stališč.

Prevajalec je Oton Župančič,
režiser Marko Sosič,
interpret pa Aleš Valič.
Produkcija RAI-Radio Trsta A leta 1999.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Ob kitari Boštjana Sokliča uglasbena poezija Damjana Jensterleta.

15. septembra letos je bil v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani koncert oz. kitarski recital, imenovan Pietá. Zanimiv naslov, ki se vsekakor poda v zelo nenavadno obdobje, ki ga preživljamo; lahko bi rekli v tihotni koronski čas, v katerem so utihnili inštrumenti, onemeli glasovi in se izpraznile dvorane, pa tudi cerkve, ki so včasih dobrodošel koncertni ambient.
Na koncertu, katerega posnetke bomo predvajali v tokratni oddaji, je nastopil nemški kitarist Stefan Barcsay. Kaj ga je pripeljalo v Ljubljano?
Gotovo tudi novost slovenske skladateljice Larise Vrhunc, ki jo je v okviru svojega recitala izvedel v frančiškanski cerkvi na Tromostovju.

Poslušali bomo novi izdaji domačih glasbenikov, jazzovsko izobraženih instrumentalistov, ki to ozadje širijo v elektronsko zvočenje. Boštjan Simon po delu v zasedbi Litošt zadnje leto uresničuje z Marekom Fakučem in zasedbo Etceteral, kitarist Domen Gnezda pa s kitaro in modularnim sistemom redno beleži na seriji skladb in plošč Misnomer.

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Sodobni valižanski pisatelj Robin Llywelyn je avtor romanov in zbirk kratkih zgodb. Njegova večkrat nagrajena dela so prevedena v več jezikov. Zanje so značilni domiselna raba jezika, opuščanje konvencionalnega žanra in povezovanje domišljije z elementi valižanskih srednjeveških pripovedi. Njegovo pisanje pogosto označujejo za magični realizem, ker avtor v njem spaja nezavedno, nadrealnost in fragmente. V njegovem pripovedovanju se nenehno prepletata nacionalna tematika in individualizem. Njegovo zgodbo Morje je zelo polno je prevedel urednik, scenarist in prevajalec Zdravko Duša. Oddajo mu posvečamo ob njegovem 70. jubileju. Besedilo bo interpretirala Saša Mihelčič.