Georg Muffat je bil prvi, ki je v nemškem govornem prostoru objavil orkestrske plesne suite v francoskem slogu, pisal pa je tudi concerte grosse po Coreliijevem vzoru. Iz njegovih predgovorov je razvidno, da se je dobro zavedal, da je prvi, ki omenjena sloga posreduje rojakom, saj je podrobno opisal posebnosti izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. V predgovorih je poleg tega izrazil upanje, da bo nekoč mogoče združiti italijanski in francoski glasbeni slog. Njegova glasba je imela ključno vlogo pri nastanku te značilno nemške sinteze, ki so jo pozneje poosebljali skladatelji, kot so Bach, Handel in Telemann.