Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir in violino v A – duru, K 305
Izvajalca: Itzhak Perlman, violina; Daniel Barenboim, klavir

Ignaz Joseph Pleyel: Kvartet za oboo v D – duru, op. 25
Izvajalci: Pierre W. Feit, oboa; Günther Volmer, violina; Pavel Škabar, viola; Ciril Škerjanec, violončelo

Francesco Salieri: Simfonija v B - duru: Morski vihar
Izvajalci: I solisti veneti in dirigent Claudio Scimone

Johann Georg Leopold Mozart: Koncert v D – duru
Izvajalci: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester; Paul Angerer, dirigent

Franz Joseph Haydn: Pesem morske deklice (The mermaid's song)
Izvajalca: Veronika Fink Menvielle, sopran in Nataša Valant, klavir

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klavir in orkester št. 24 v c – molu, K 491
Izvajalci: Dubravka Tomšič Srebotnjak, klavir; Komorni orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Johann Nepomuk Hummel: Koncert za trobento in orkester
Izvajalci: Stanko Praprotnik, trobenta; Simfonični orkester RTV Slovenija; Marko Munih, dirigent

Franz Schubert: Fantazija v f-molu za klavir štiriročno, D 940
Izvajalca: Anna Klas, Bruno Lukk, klavir

Ludwig van Beethoven: Sonatina v c-molu za mandolino in čembalo, Woo 43 A
Izvajalca: Lajos Mayer, mandolina in Imre Rohmann, klavir
.
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija v G – duru št. 27, KV199
Izvajalca: Akademija St. Martin in the Fields in dirigent Neville Marriner

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Nenadni ustvarjalni mrk Igorja Markeviča še danes zaposluje in bo gotovo tudi v prihodnje zaposloval najrazličnejše raziskovalce življenja tega umetnika. Ko se je, star šele trideset let, po razpadlem zakonu s Kiro Nižinsko, s katero je imel sina Vaslava, v vrtincu druge svetovne vojne nenadoma znašel v Italiji brez veljavnega državljanstva in še ni bil zvezan z drugo soprogo, potomko slovitih rimskih patricijev - Topazio Caetani - je pozimi leta 1942 v svojem tedanjem zatočišču v Firencah doživel svoj prvi psihofizični zlom, ki ga je v svojih poznejših knjižnih spominih opisal kot občutek »smrti med dvema življenjema«. Kaj natančno je s tem mislil, je zagotovo vedel le on sam, drugi lahko le ugibamo.

»Stockholmski javni promet vam podarja trenutke poezije. Med vožnjo z vlakom, podzemno železnico ali avtobusom lahko v miru preberete po eno pesem, tako da utegnete o njej razmisliti do naslednje postaje ali do konca vožnje. To je ena izmed konkurenčnih prednosti kolektivnega prometa,« je v uvodu knjige Poezija na poti, nastala je skoraj že davnega leta 1996, med drugim zapisal Bo Tengblad, šef komercialnega oddelka stockholmskega lokalnega prometa. V zbirki so zbrane pesmi, ki so se nekaj let prej začele pojavljati v vagonih in avtobusih. Oddaja o knjigi je bila leta 2001 posneta kot Literarni večer. Predlogo zanjo je napisala ustvarjalka Mihaela Hojnik (1946 - 2008), ki je v Stockholmu tudi živela, režiral pa Jože Valentič.

Kratka glasbena medigra

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice ruske komorne glasbe 20. stoletja. V izvedbi slovenskih solistov in komornih skupin poslušajte: Romance za visoki glas in klavirski trio Sergeja Rahmaninova, Divertimento za violino in klavir Igorja Stravinskega in Kvintet op. 39 za oboo, klarinet, violino, violo in kontrabas Sergeja Prokofjeva. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 28. januarja ob 5.05.

Glasbena medigra

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Sonja Borus se je kot ena izmed judovskih mladenk med drugo svetovno vojno skupaj s konvojem tako imenovanih Joškovih otrok prebijala v Palestino, prej pa skrivala in prebivala med drugim tudi v Sloveniji. »Moj moto je bil optimizem, ki sem ga v sebi nosila na celotni življenjski poti. Zmeraj sem vedela, da me v prihodnosti čaka boljše življenje. Bili so tudi trenutki, ko sem mislila, da bom morala vse opustiti, toda prav ta notranja iskra mi je rekla, da bo vedno vse dobro,« je zapisala leta 2011, pri 84 letih, ko so njeni zapiski v knjižni obliki prvič izšli. Starši so jo, da bi jo obvarovali pred usodo zapornikov v koncentracijskem taborišču, zaupali sionistični organizaciji Alija za otroke in mladino. Tam je zanjo in za nekaj deset drugih otrok skrb prevzel 20-letni Hrvat Joško Indig, ki je vse preizkušnje na njihovi poti do Palestine popisal v knjigi, ki je leta 2018 izšla v slovenskem prevodu z naslovom Joškovi otroci (Založba ZRC). Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta dve leti pozneje je pri isti založbi v prevodu dr. Jaše Drnovška Sonjin dnevnik zdaj izšel tudi v slovenščini.

Tudi tokratna oddaja je posvečena samospevnim delom Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je veliko bolj znan in cenjen po svojih operah. Vsekakor je iz njegovih del za glas in klavir že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreya Parsonsa.

Danes bomo zaznamovali svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
Kot vsakoletni mednarodni dan spomina na žrtve fašističnega in nacističnega holokavsta je 27-ti januar z resolucijo 60/7 razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, in sicer na zasedanju 1. novembra 2005.
Nekaj mesecev zatem je ob prvem zaznamovanju tega dne takratni generalni sekretar ZN Kofi Annan javnost nagovoril:
"Nedopustno je sprevračanje tragedije holokavsta, ki je brez primere. Moramo se ga spominjati, s sramom in studom, tako dolgo, kot bo obstajal človeški spomin. Samo s pomnenjem bomo izkazali primerno spoštovanje vsem žrtvam. Milijoni nedolžnih Judov in drugih manjšin je bilo umorjenih na nepredstavljivo barbarski način. Nikoli ne smemo pozabiti teh mož, žena in otrok ter njihove agonije."

Poslušali bomo Mendelssohnov Klavirski sekstet v D-duru op. 110 ter Schelomo Ernesta Blocha iz njegovega Judovskega cikla.

Prve napisane in odigrane serenade so nastale pred 500 leti. Morda celo prej, kajti serenada ali v ljudskem razumevanju 'podoknica' je bila že v davnih časih prijazna glasba, ki je hotela ugajati izbranemu dekletu. V ljudski glasbeni dediščini je veliko serenadnih napevov. Umetniška glasba pa je to zvrst razvila v ciklično glasbeno obliko, sorodno divertimentu. Serenada pa je lahko tudi pesem, ki je ujela trenutek liričnega navdiha.

Glavni protagonist znamenitega Sebaldovega romana je arhitekturni zgodovinar Jacques Austerlitz, ki naratorju pripoveduje o nastanku raznih stavb, denimo železniških postaj, utrdb, torej nemih pričevalk človeštva, hkrati pa odkriva tudi svojo travmatično preteklost. Austerlitz je v Veliko Britanijo prispel v okviru Kindertransporta leta 1939 iz Češkoslovaške. Živel je pri rejniških starših in si nato ustvaril akademsko kariero. Ko se je kot odrasel vrnil v Prago, je obiskal Vero, ki je nanj pazila, ko sta bila njegova starša zdoma. Vera mu tudi pove o tragičnem koncu njegove matere v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. V izbranem odlomku Austerlitz naratorju pripoveduje o ustroju taborišča. Slogovno so za zadnji Sebaldov roman, ki ga je poslovenil Štefan Vevar, značilni izjemno dolgi stavki, del enega, ki se vije čez približno sedem strani, lahko slišite v tokratni oddaji. Za potrebe oddaje je izbrani odlomek malce priredila Maja Žvokelj.

Tokratno oddajo preživljamo v družbi glasbe France Gall končujemo trilogijo oddaj, namenjenih zvrsti yé-yé . Ob Françoise Hardy je bila France Gall gotovo najbolj znana in priljubljena predstavnica obravnavanega glasbenega gibanja. Isabelle Genevieve Marie Anne Gall, bolj znana pod svojim umetniškim imenom France Gall, se je rodila 9. oktobra 1947 v družino izjemnih glasbenikov. Njena mama, Cecile Berthier, je bila pevka, njen oče, Robert Gall, pa je pisal besedila številnim znanim šansonjerjem, med drugim tudi Edith Piaf in Charlesu Aznavourju. Njeni prvi promocijski posnetki in živa avdicija so prepričali glasbenega založnika Denisa Bourgeoisa in France Gall je postala varovanka francoske veje založbe Philips. Bourgeois pa je, tako kot pri Sergu Gainsbourgu, postal Francein umetniški vodja. France Gall je tako pri rosnih 16ih letih izdala svojo prvo ploščo N’écoute pas les idoles z istoimenskim singlom izpod peresa Serga Gainsbourga.

Prisluhnite meditativni, kontemplativni glasbi z novega albuma kvarteta saksofonov Signum z naslovom Echoes, ki je izšel 15.1.2021.

Blaž Kemperle, sopranski saksofon
Hayrapet Arakelyan, altovski saksofon
Alan Lužar, tenorski saksofon
Guerino Bellarosa, baritonski saksofon

Člani kvarteta so se spoznali leta 2006 med študijem v Kölnu in tam tudi osnovali kvartet. Gre za izjemne glasbenike, zmagovalce pomembnih mednarodnih tekmovanj, ki redno nastopajo v velikih koncertnih dvoranah in na festivalih po vsej Evropi. Leta 2013 so debitirali v newyorški Carnegie hall, v sezoni 2014/15 pa so bili posebej ponosni na nagrado Rising stars, ki jo podeljuje Evropska organizacija koncertnih dvoran – Echo. Ta nagrada jim je odprla pot na koncertne odre prestižnih dvoran kot so Barbican, Konzerthaus, Concertgebuow, Gulbenkian in še marsikaterega drugega.
Člani kvarteta si stalno postavljajo nove izzive, iščejo ideje in stremijo po navdihujočih umetniških sodelovanjih. Eksperimentirajo. Njihova gibčnost pri izvajanju širokega nabora glasbe odseva v njihovih programih, ki obsegajo tako klasične saksofonske kvartete kot tudi aranžmaje s katerimi ustvarjajo nove zvočne pokrajine z novimi umetniki, novimi zvoki.

V oddaji prisluhnite pogovoru s slovenskima članoma zasedbe ter posnetkom z albuma:
John Dowland (Max Knoth): Lachrimae Antiquae
Tomaso Albinoni: Adagio v g-molu
Gabriel Fauré (Max Knoth): Rekviem: Pie Jesu, gostja Grace Davidson – sopran
Max Richter: O naravi dnevne svetlobe, gostja Hila Karni - violončelo
Paul Hindemith: Žalna glasba: Choral, gostja Hila Karni - violončelo
Peter Gregson (recomposed): Allemande iz Suite za violončelo št. 4 BWV 1010 J.S.Bacha
Joep Beving (Max Knoth): Ab Ovo
Peteris Vasks: Pesmi ljubezni: 4. Potem se je ustavil čas
Philip Glass: Godalni kvartet št. 3 „Mishima“, 1957 „Award Montage“
Guillermo Lago: Mesta: Sarajevo (Bosnia And Herzegovina)

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.