Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Po Glasbeni jutranjici bo ob 10.05 na sporedu druga oddaja iz cikla Skladatelj tedna. Avtor Marko Šetinc cikel posveča Blažu Arniču, letos se namreč spominjamo 120. obletnice njegovega rojstva. V današnji oddaji bo v ospredju Arničeva Peta simfonija, ki je nastala leta 1941 in jasno odslikuje duh časa, ujetega v neusmiljenem vojnem nasilju.

Ob 11.05 bo v oddaji Slovenski solisti o svoji umetniški poti v pogovoru z Vesno Volk pripovedovala sopranistka Štefica Stipančević. Svojo glasbeno pot je kot pianistka začela v Kopru, iz petja je potem diplomirala in magistrirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopa kot koncertna in operna pevka, zanimata jo tudi popularna in jazzovska glasba.

V oddaji Arsove spominčice ob 12.05 bomo spomnili na skladatelja Pavla Šivica, ki se je rodil na današnji dan leta 1908. Predvajali bomo dela iz njegovega klavirskega, komornega in simfoničnega opusa.

Ob stoletnici rojstva Charlieja Parkerja v oddaji Orkestralni jazz ob 15h predstavljamo ploščo Tenacity v izvedbi britanskega klaviaturista in komponista Djanga Batesa.

Ob 16.30 bo v oddaji Koncertni dogodki na tujem, ki jo pripravlja Polona Kovačič, na sporedu koncert Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki je 5. novembra lani v koncerti hiši danskega radia v Köbenhavnu pod vodstvom Fabia Luisija izvedel Alpsko simfonijo Richarda Straussa ter Mendelssohnov priljubljeni Violinski koncert v e – molu s solistko, nemško violinistko Isabelle Faust.

Oddaja Zborovska glasba bo ob 18.20 v znamenju glasbe Jeana - Philippa Rameauja, na sporedu bo njegov veliki motet Deus noster refugium - Gospod je naše zavetje.

Večerni spored bo ob 23h zaokrožila oddaja Slovenski koncert, tokrat je urednica Tina Ogrin izbrala skladbe Nine Šenk, Ivana Ščeka, Marijana Lipovška in Alojza Srebotnjaka.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem Prividi je izšla v knjigi Med angeli in vampirji, predzadnji pesniški zbirki Cirila Berglesa. V knjigi erotične in ljubezenske poezije se avtor pronicljivo in izpovedno močno obrača ne le v minljive trenutke sreče, pač pa tudi vase in v svoje želje, spomine, privide.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Peta simfonija, op. 22 je nastala leta 1941. Sprva jo skladatelj poimenoval Vojna in mir, razmišljal pa je tudi, da bi ji ime spremenil v Vojne vihre. Tega naslova pa ni nikoli zapisal v partituro, ki je tudi sicer dolga leta ležala v predalu.
Simfonija jasno odslikava duh časa, ujetega v neusmiljenem vojnem nasilju. Skladatelj sam je o njej zapisal:
»Peto simfonijo sem pisal sredi boja, med fašistično okupacijo. Vsebino mi je narekoval čas grozot, ki jih je povzročal fašistični okupator s preganjanjem in izseljevanjem našega ljudstva, s požiganjem naših domov in vasi, s streljanjem talcev.«

Oddajo namenjamo sopranistki Štefici Stipančević. Svojo glasbeno pot je kot pianistka začela v Kopru, iz petja je potem diplomirala in magistrirala na ljubljanski akademiji za glasbo. Nastopa kot koncertna in operna pevka, o svoji umetniški poti pa je pred dvema letoma pripovedovala v pogovoru z Vesno Volk.

Tokratno oddajo posvečamo glasbi skladatelja Pavla Šivica, ki se je rodil na današnji dan, 2. februarja 1908. Poleg germanistike je študiral še kompozicijo pri Slavku Ostercu in klavir pri Janku Ravniku, iz obeh glasbenih predmetov pa se je izpopolnjeval tudi na glasbenem konservatoriju v Pragi. Šivic ni bil le skladatelj in pianist, temveč tudi zelo razgledan intelektualec, ki se je umetniško odzival tako na sodobne glasbene tokove kot tudi na družbene spremembe svojega časa. Njegov skladateljski slog je izhajal iz neoklasicistične šole Slavka Osterca in praškega modernizma, pozneje pa je ustvarjal v konservativnejšem tonu.

Med kraške pojave na Slovenskem sodijo tudi presihajoča jezera, pravzaprav polja, kajti voda zalije polje in ga preplavlja, dokler ne odteče. V okviru oddaj o krasu in kraških pojavih bomo danes ponovili oddajo Fenomen cerkniškega polja. Zanj velja, da ni nikdar enako, da je danes drugačno od tistega včeraj in bo jutri tako, kakršno še nikoli ni bilo.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V današnji oddaji bomo spremljali evroradijski posnetek koncerta Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki je 5. novembra lani v koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu pod vodstvom Fabia Luisija izvedel Straussovo Alpsko simfonijo, osupljiv gorski vzpon za simfonični orkester, ki odstira pogled na veličastno odrešilno moč narave. Še prej bomo izkusili nemško violinistko Isabelle Faust v Mendelssohnovem priljubljenem Violinskem koncertu v e-molu.

Otroci so imeli pred desetletjem veliko manj težav pri razvoju govora. Logopedi opozarjajo na preveliko rabo dud, premalo motoričnih izkušenj s tršo hrano in pretirano rabo zaslonskih medijev v zadnjih letih. V desetih letih se je sicer diagnostika izboljšala, vendar ne toliko, da bi lahko spregledali tako veliko otrok s težavami pri razvoju govora. Monika Rataj, prof. defektologije, surdopedagoginja-logopedinja, opozarja, da se starši za obisk svojega otroka pri logopedu ne odločijo pravočasno. Zanj bi se morali odločiti takoj, ko opazijo večje razlike v primeri z vrstniki.

Logopedi jim bodo pomagali z različnimi vajami, med drugim jim lahko »predpišejo« tudi poslušanje pravljic. Monika Rataj je sodelovala pri ustvarjanju 12 zvočnih pravljic Lahkonočnic z vajami za 12 najteže izgovorljivih glasov. Povedala nam je, katere pravljice so dobre za razvoj govora otrok, na kaj naj bodo starši pozorni, pa tudi to, kakšna je dobra raba zaslonskih medijev. Biti mora predvsem aktivna.

Pravljice, ki so ustvarjene v skladu z logopedskimi smernicami, lahko slišite v Lahkonočnicah, na programu Ars pa smo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in pripovedovalko Anjo Štefan pripravili projekt Pravljice iz različnih svetovnih izročil.

Gospe in gospodje, vabimo vas v družbo velikega moteta/grand moteta oziroma versajskega moteta Deus noster refugium/Gospod je naše zavetje Jeana - Philippa Rameauja.

Lermontov je eden najopaznejših predstavnikov ruske romantike in nekakšen pesniški potomec Puškina. S tem pesnikom je povezan tudi literarni preboj Lermontova, saj je zaslovel z elegično pesmijo Pesnikova smrt, v kateri je za Puškinov konec obsodil ljudi blizu carskega dvora, posledica tega pa je bila, da je bil izgnan na Kavkaz. V Literarnem nokturnu, ki je bil posnet leta 2014, lahko slišite tri pesmi Lermontova – Na severu ostrem stoji ves samoten, Nebesna ladja in Ljubezen mrtveca. Poslovenil jih je Anton Arko, interpretiral pa Branko Jordan.

Oddaja o muzikalu tuje in domače produkcije.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

V 95. letu starosti se je poslovila Jolka Milič. Prevajalka, pesnica in publicistka je za svoje delo prejela več stanovskih nagrad, med drugim Lavrinovo za življenjsko delo na področju posredovanja slovenske književnosti drugim narodom in nagrado mira. Predvsem se je uveljavila kot prevajalka španske, francoske in italijanske poezije v slovenščino, v italijanščino pa je med drugim prevedla dela Kosovela, Kocbeka, Kosmača, Zlobca, Minattija in Šalamuna. V Literarnem večeru iz leta 2001, ki ga je pripravil Marko Golja, jo boste spoznali predvsem kot pesnico in kritično premišljevalko.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.