Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V naslednjih minutah predstavljamo izbor glasbenih oddaj, ki jih lahko danes spremljate na programu Ars. V ciklu Skladatelj tedna se bomo ta teden posvetili angleškemu skladatelju Cyrilu Scottu, ki ga je Eugene Goossens poimenoval »oče moderne britanske glasbe«. Njegovo glasbo so občudovali skladateljski kolegi, kot so Debussy, Ravel, Elgar, Richard Strauss, Percy Grainger in Igor Stravinski. A Scottov glasbeni slog ni dolgo ustrezal splošno sprejetemu mnenju o tem, kakšno glasbo mora ustvarjati sodobni angleški skladatelj, zato je širša javnost izgubila zanimanje zanj že v začetku tridesetih letih dvajsetega stoletja. Scott je umrl leta 1970 pri enaindevetdesetih in je komponiral vse do konca življenja. Šele v novem tisočletju se izvajalci spet več posvečajo njegovi glasbi in v zadnjih letih je nastalo veliko izvrstnih posnetkov njegove simfonične, komorne in klavirske glasbe.

Ob 13.30 oddajo Ženske v svetu glasbe namenjamo saksofonistki Betki Bizjak Kotnik in pianistki Milanki Črešnik ter njunim izvedbam, ki so izšle na zgoščenki Replike.

V oddaji Medenina in patina ob 15h bomo nadaljevali s predvajanjem posnetkov s koncerta Trobilnega tria Berlinskih filharmonikov, ki je 11. oktobra lani nastopil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na sporedu bodo Sonata za trobento, rog in pozavno Francisa Poulenca, Elegija za Mippyja št. 2 za pozavno solo Leonarda Bernsteina in Suita za trobento, rog in pozavno švicarskega trobentarja in skladatelja Jeana-Françoisa Michela.

Oddajo Nove glasbene generacije, na sporedu ob 16.30, namenjamo izvedbam študentov harmonike, ki so združeni v različne komorne zasedbe in harmonikarski orkester nastopili leta 2017 na koncertu cikla Komorni večeri Akademije za glasbo.

Danes, 8. februarja, mineva natanko 35 let od smrti skladatelja Matije Tomca.Eden najplodovitejših skladateljev slovenske cerkvene glasbe je ustvaril tudi tehten posvetni opus, v katerem so orkestrska in komorna dela ter vokalno-instrumentalna in zborovska glasba, kamor sodijo njegove kantate, zbori in uglasbitve ljudskih napevov. V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo ob 18h predvajali nekaj njegovih najzanimivejših skladb in osvetlili njegovo življenjsko pot.

Večerni program ob 20.05 začenja oddaja Koncert evroradia, v kateri bo dirigent Thierry Fischer z Londonskim filharmoničnim orkestrom izvedel evropski glasbeni program, ki zajema tri stoletja. Začel se bo v sijaju Vivaldijevih Benetk, sledila bo Schubertova Druga simfonija. Na sporedu bodo še Variacije in fuga na Mozartovo temo Maxa Regerja ter Koncert za violončelo in komorni orkester »Ouroboros« sodobnega avstrijskega skladatelja Thomasa Larcherja.

Glasbeni spored ob 23h zaokrožuje Jazz avenija, ki bo tokrat v znamenju poezije letošnjega prejemnika Prešernove nagrade, Ferija Lainščka.Pesnik je napisal besedila tudi za vrsto šansonov, popevk in jazzovskih skladb. V nocojšnji oddaji bomo predvajali izbor besedil, ki jih je namenil jazzovski pevki Mii Žnidarič.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na Prešernov dan, Prešernova pesem Pevcu: o trpkem spoznanju, da je usoda pesnika nujno tragična - vsaj tako jo je doživljal naš največji pesnik. Interpretacija: Boris Juh

Sklepni, tretji del ponedeljkove praznične Glasbene jutranjice tokrat namenjamo glasbi slovenskih skladateljev s poudarjenimi povezavami z umetniško besedo Franceta Prešerna. Med izbranimi glasbenimi točkami boste lahko slišali tudi nekaj Prešernovih pesmi s tematiko pesnikove usode: “Kako bit hočeš poet in ti pretežko je v prsih nosit al pekel, al nebo!” je zapisal v pesmi Pevcu. Pa tudi: »Ni petje moj poklic, a moram peti.« pravi v sonetu, ki ga je poslovenil Niko Grafenauer in ga bo tudi interpretiral. Poleg njega bomo slišali vrhunske slovenske dramske igralke in igralce, kot so Silva Čušin, Marinka Štern, Stane Sever, Boris Juh, Uroš Maček.

V ciklu Skladatelj tedna se bomo tokrat posvetili angleškemu skladatelju Cyrilu Scottu, ki ga je Eugene Goossens poimenoval »oče moderne britanske glasbe«. Njegovo glasbo so občudovali skladateljski kolegi, kot so Debussy, Ravel, Elgar, Richard Strauss, Percy Grainger in Igor Stravinski. A Scottov glasbeni slog ni dolgo ustrezal splošno sprejetemu mnenju o tem, kakšno glasbo mora ustvarjati sodobni angleški skladatelj, zato je širša javnost izgubila zanimanje zanj že v začetku tridesetih letih dvajsetega stoletja. Scott je umrl leta 1970 pri enaindevetdesetih in je komponiral vse do konca življenja. Nenavadno usodo njegove glasbe najbolje kaže podatek, da so njegovo prvo simfonijo uspešno izvedli leta 1900 v Darmstadtu, drugo simfonijo so krstili tri leta pozneje na promenadnem koncertu v Londonu, tretja pa je morala na prvo izvedbo počakati vse do novega tisočletja; leta 2003 so jo premierno zaigrali Filharmoniki britanske radijske postaje BBC pod taktirko Martyna Brabbinsa. Šele odtlej se izvajalci spet več posvečajo njegovi glasbi in v zadnjih letih je nastalo veliko izvrstnih posnetkov njegove simfonične, komorne in klavirske glasbe.

Oddaja je v znamenju skorajšnjega kulturnega praznika: povabimo vas k spremljanju prazničnega programa ter se vprašamo o stanju in pomenu kulture pri nas - društvo Asociacija je namreč opozorilo na negativne spremembe na področju kulture, polemike glede naloge umetnosti pa je sprožil tudi odziv veleposlaništva v Italiji na načrtovano razstavo v rimskem muzeju Maxxi kuratorke Zdenke Badovinac. Predstavljamo razstavi Zdenka Huzjana v Galeriji Murska Sobota in Arjana Pregla v Galeriji Mesta Ptuj, obeležiujemo dvajset let zbirke Moderni klasiki ter napovedujemo leto Josipa Jurčiča in program Gledališča Anton Podbevšek teater.

Ko je Prešeren skladal Zdravljico, ob koncu predmarčne dobe, je bil prihod novih časov neizogiben. Na Slovenskem je bilo vse bolj živo narodno gibanje, ki je imelo kulturni značaj. Slovenski jezik se je uveljavljal v šolstvu, postajal je jezik literature in izobražencev. Med ljudmi se je vse bolj utrjevala zavest o skupnem jeziku in enotnem slovenskem narodu nad deželnimi mejami. Pojem Slovenec je postajal vedno bolj domač in ta duh za narod prelomnega časa, je Prešeren zaobjel tudi v Zdravljici, ko je izrazil upor zoper nesvobodo in hkrati v marsičem preroško napovedal prihodnost. Podobno je bilo pred 35. leti, ko so članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije pod vodstvom takratnega predsednika Aleša Jana organizirali prvi recital na ljubljanskem Prešernovem trgu. Prireditev se je pričela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje države. To je bil odgovor in protest zoper namene politikov, da na področju nekdanje skupne države naredijo enotno kulturno ministrstvo in zmanjšajo moč naše slovenske besede in državotvorne drže.
Jubilejni 35. recital Prešernove poezije ob slovenskem kulturnem prazniku bo letos potekal le v radijskem studiu. Članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije – igralke in igralci bodo s poezijo počastili slovenski kulturni prazni z nastopom v živo iz studia Radia Slovenija. Režiser recitala je Alen Jelen.

Nastopajoči:
Aja Kobe
Alenka Kraigher
Alenka Tetičkovič
Aleš Valič
Andrej Zalesjak
Barbara Vidović
Blaž Šef
Boris Mihalj
Brane Završan
Darja Reichman
Irena Mihelič
Kristijan Guček
Lučka Počkaj
Matevž Biber
Matic Valič
Minca Lorenci
Mojca Simonič
Nataša Keser
Neda R. Bric
Nejc Ropret
Niko Goršič
Petja Labović
Polona Vetrih
Primož Forte
Radoš Bolčina
Rok Kunaver
Saša Mihelčič
Vesna Kuzmić
Vesna Pernarčič
Vladimir Vlaškalić
Violončelist: Gregor Fele
Voditeljica: Eva Longyka Marušič

Tonski mojstri: Miran Kazafura, Urban Gruden, Simon Spreitzer
Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Matjaž Šercelj
Video: Jernej Pogačnik, Mitja Groznik
Tehnični inženir: Anže Ančimer
Tehnični producent: Grega Peterka
Asistentke režiserja: Tina Ogrin, Maja Žvokelj, Iza Pevec
Urednica: Ingrid Kovač Brus
Odgovorni urednik: Matej Venier

Prestavljamo priznane slovenske in tuje glasbenice - skladateljice, operne in koncertne pevke, instrumentalne solistke, muzikologinje, dirigentke in druge glasbene osebnosti, ki pomembno prispevajo h glasbenem razvoju.

Oddajo namenjamo letošnjim Prešernovim lavreatom, prejemnikom najpomembnejših nagrad za področje umetnosti v Sloveniji.
Nagradi za življenjsko delo sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih treh letih.
Kdo so letošnji lavreati, kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o svetu in ustvarjanju – boste slišali v pogovorih z njimi v praznični oddaji Ars humana.Glasbo je izbrala Tina Ogrin, tonska izvedba Vladimir Jovanović.

Danes bomo nadaljevali s predvajanjem posnetkov s koncerta Trobilnega tria Berlinskih filharmonikov, ki je 11. oktobra lani nastopil v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Zasedbo sestavljajo madžarski trobentar Gábor Tarkövi, danski pozavnist Jesper Busk Sorensen in naš izjemni hornist Andrej Žust.
Spored drugega koncerta lanskoletne sezone cikla SiBrass je sestavljal niz krajših, a zato izjemno raznovrstnih glasbenih točk za trobilni trio ali solistično glasbilo. V današnji Medenini in patini boste tako lahko slišali tri izbrane posnetke s koncerta: Sonato za trobento, rog in pozavno Francisa Poulenca, Elegijo za Mippyja št. 2 za pozavno solo Leonarda Bernsteina in Suito za trobento, rog in pozavno švicarskega trobentarja in skladatelja Jeana-Françoisa Michela.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Prisluhnite posnetku oddaje, v kateri smo leta 2017 poslušali del koncerta cikla Komorni večeri Akademije za glasbo. Takrat januarja so v Kazinski dvorani nastopili študenti harmonike, združeni v različne komorne zasedbe, in Harmonikarski orkester. Za začetek bomo poslušali dve komorni deli, potem pa bo zaigral orkester:

Črt Sojar Voglar: Tango Marakleano za violino kitaro in harmoniko
Heikki Valpola: Marilina za harmoniko in klavir

Erno Sebastian: Dodekaphobie za harmonikarski orkester A quatre
Antonio Vivaldi: Koncert v a-molu št. 8, op. 3, RV 522
Bashkim A. Shehu: Elegija za harmonikarski orkester
Anđelko Klobučar: Koncert za harmonikarski orkester in timpane

Recenzije so napisale Nina Gostiša, Nada Breznik, Tonja Jelen in Anja Radaljac.

Prav danes, 8. februarja, mineva natanko 35 let kar nas je zapustil ta skladatelj, duhovnik in pedagog. Tomc danes velja za enega najplodovitejših skladateljev slovenske cerkvene glasbe; zanemarljiv ni niti njegov posvetni opus, ki ga lahko razdelimo na dva dela: na instrumentalno glasbo, kjer najdemo nekaj orkestrskih in komornih skladb, ter na obsežnejšo vokalno-instrumentalno in zborovsko glasbo, kamor sodijo njegove kantate, zbori in uglasbitve ljudskih napevov. V današnji oddaji bomo predvajali nekaj njegovih najzanimivejših skladb, tako zborovskih, kot tudi instrumentalnih, na kratko bomo tudi osvetlili njegovo življenjsko pot.

Boris A. Novak v knjigi z naslovom Sonet zapiše, da bi "z določeno mero poenostavljanja in pretiravanja lahko formulirali pravilo, ki velja za vse rodove in literarne usmeritve v zgodovini naše lirike: kadarkoli slovenski pesnik začuti potrebo, da pove nekaj pomembnega, poseže po sonetu". In nadaljuje: "Brez kakršnekoli ironije pa ugotavljamo, da gre pri tem za zavestno ali podzavestno sled prešernovskega pesniškega vzgiba ter da je sonet - ne glede na tuj izvor - privilegirana forma izražanja slovenskega nacionalnega duha." Za oddajo smo izbrali nekaj del naših morda najpomembnejših sonetistov: Alojza Gradnika (Svoboda), Franceta Prešerna (Vrh sonca sije soncov cela čeda ...), Boža Voduška (Dvogovor v objemu), Franceta Balantiča (Beg pred hrepenenjem), Milana Jesiha (Če bi še kdaj naneslo, Oče ti moj ...), Kajetana Koviča (Dež), Borisa A. Novaka (Preteklost in prihodnost) in Braneta Senegačnika (Zahod). Interpretira Gregor Čušin.

Kajetan Kovič velja za klasika in enega najbolj cenjenih slovenskih pesnikov po drugi svetovni vojni. V slovenščino je prepesnil Prešernove nemške pesmi, o njem pa tudi napisal esej France Prešeren ali Kako biti pesnik, objavljen leta 1980 v reviji Sodobnost. Brala sta ga Eva Longyka Marušič in Jure Franko. Glasbeni vrinki – izbral jih je Mihael Kozjek – so bili odlomki iz Romantičnega valčka Gojmirja Kreka v izvedbi Acija Bertonclja. Oddajo je tonsko oblikoval Vojko Kokot.

Dirigent Thierry Fischer bo z Londonskim filharmoničnim orkestrom izvedel evropski glasbeni program, ki zajema tri stoletja. Začel se bo v sijaju Vivaldijevih Benetk, sledil bo premik v leto 1814 v Avstrijo, ko je Evropa uživala kratkotrajen mir in je najstnik Schubert začel ustvarjati svojo radostno drugo simfonijo. Stoletje pozneje, leta 1914, je Evropa znova stala na robu, nemški skladatelj Max Reger pa se je navdihujoče ozrl nazaj k Mozartu in svoj glasbeni poklon njemu, Variacije in fugo na Mozartovo temo, naslikal v barvah romantičnega orkestra. Pred kratkim, celo stoletje za Regerjem, se je sodobni avstrijski skladatelj Thomas Larcher v svojem leta 2014 napisanem koncertu za violončelo in komorni orkester »Ouroboros« obrnil k mitu o ponovnem začetku - k starodavni podobi kače, ki jé svoj rep, kot simbolu neskončnosti. Solista: violinist Pieter Schoeman in violončelistka Kristine Blaumane.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.