Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

1. Johann Christian Bach: Kvartet za oboo, violino, violončelo in basso continuo v c-molu, op. 3
Ansambel Il Gardellino
\t
2. Georg Philipp Telemann: Kvartet v e-molu, št. 6
Ansambel Les Talens Lyriques, Christophe Rousset – dir.

3. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert v D-duru št. 5, BWV 1050
Orkester Akademije St. Martin in the Fields, sir Neville Marriner – dir.

4. Heitor Villa-Lobos: Iz petih preludijev: Št. 4 v e-molu in št. 5 v D-duru
Pepe Romero – kitara

5. Charles Koechlin: 14 skladb za flavto in harfo
Dieter Flury – flavta in Mojca Zlobko - Vajgl – harfa

6. Ottorino Respighi: Toccata za klavir in orkester
Joshua Pierce – klavir;
Simfonični orkester RTV Slovenija, Anton Nanut – dir.

7. Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za klavir v B-duru št. 17, K. 570
Marina Horak – klavir

8. Niccolo Paganini: Koncertna skladba za rog, fagot in orkester v E-duru
Carmelo la Mantia – rog in
Martin Wunderle – fagot;
Orkester italijanske Švice, Marc Andreae – dir.

9. John Ireland: Koncert za klavir in orkester v Es-duru
Colin Horsley – klavir;
Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Basil Cameron – dir.

10. Joseph Haydn: Sonata za klavir v Es-duru št. 62
Peter Zoltan – klavir

11. Johannes Brahms: Simfonija v D-duru št. 2, op. 73
Simfonični orkester RTV Slovenija, Samo Hubad – dir.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić.
Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater.

Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu.

Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek.

Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ta teden praznuje 80. jubilej pesnica Erika Vovk. S pesmijo Ki te ljubim ... je ustvarila hvalospev kamnu. Vsakršnemu: klesanemu, vzidanemu v zidove palače ali surovemu z morskega dna ali prašne poti. Eno izmed pesmi iz njene zbirke Lasa pur dir bo interpretirala dramska igralka Darja Reichman.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Vabimo vas k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater.

Oznaka umetnik črnine nakazuje, da je Sandi Červek najbolj prepoznaven po svojih osupljivih črnih slikah, ki se izmikajo pogledu: odboj svetlobe s slik se namreč spreminja s položajem gledalca. Te slike ponazarjajo način, kako razum gleda neskončnost, ter zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem, sta le dve izmed številnih misli piscev o slikah, ki jih je umetnik začel ustvarjati konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. A nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, ki je prikazala, da je razpon njegovega ustvarjanja širši od črnih slik, saj se Sandi Červek neredko humorno dotika tudi vsakdanjega življenja.

V oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tedenski pregled začenjamo z znova ali za obiskovalce na novo odprtimi razstavami. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so v četrtek odprli skupinski razstavni projekt »Vojteh« o pokojnem arhitektu Vojtehu Ravnikarju, ki se je rodil leta 1943, umrl pa leta 2010). Mestna galerija Ljubljana ponuja razstavo »Učenje in pozabljanje« Jožeta Baršija. Razstavo pesnice Kristine Hočevar »Rujenje« je mogoče videti v ljubljanskem ŠKUC-u, v gradu Kromberk pa je Goriški muzej že jeseni postavil razstavo malih plastik in del na papirju pokojnega kiparja Zmaga Posege (živel je v letih od 1959 do 2009). Muzej sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani vabi na prvo obsežnejšo razstavo fotografij fotografa Božidarja Dolenca (rojen je bil leta 1950, umrl pa je leta 2008). Pred koncem še vabilo k oddaji oblek v projektu Mojce Pungerčar »Osebna koda obleke« in opozorilo na začetek cikla radijskih iger »Obrazi migracij« na programu Ars in na prvem nacionalnem radijskem programu, ki se začne v ponedeljek, 1. marca, ob 22.05.

Glasbena medigra.

Arhitekt in urbanist akademik Milan Mihelič je bil eden izmed najpomembnejših ustvarjalcev ljubljanske arhitekturne šole v drugi polovici dvajsetega stoletja. Bil je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju, skupaj z Ilijo Arnautovićem, in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš. Je avtor ene izmed najkakovostnejših arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah v Ljubljani. Milan Mihelič je umrl 13. februarja 2021.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.

Za predvajanje v oddaji Sobotni koncert smo tokrat izbrali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom se osredotoča predvsem na izvajanje Bachove, Beethovnove in Lisztove glasbe, tudi na sporedu tokratnega recitala je bila glasba enega izmed treh naštetih skladateljev. Levit je za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja.

Ottessa Moshfegh je ameriška pisateljica iransko-hrvaških korenin iz Bostona. Leta 2015, ko je imela štirintrideset let, je izšel njen romaneskni prvenec Eileen, s katerim se je uvrstila v najožji izbor za prestižno bookerjevo nagrado, tri leta kasneje pa še njen drugi, zelo nenavadni in izvirni roman My Year of Rest and Relaxation, Moje leto miru in sprostitve.
Zgodba Boljši kraj prihaja iz njene doslej edine, zelo odmevne zbirke kratke proze z naslovom Homesick For Another World, Domotožje po nekem drugem svetu, iz leta 2017. Pisavo Ottesse Moshfegh odlikujejo izrazito neposreden ton, zelo živ in temačen humor, ter precizni opisi največkrat manj prijetnih stvari, pojavov in ljudi.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Gledališki in filmski igralec Jožef Ropoša je pred tremi leti je izdal pesniško zbirko Duhovni stroji, naslov pa je pojasnil kot prispodobo za človeka in za pesem - oboje ima v sebi neznansko moč.

Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja.

V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).
V Theatru an der Wien je enaindvajsetega januarja (brez občinstva) zbor Arnolda Schönberga in Simfonični orkester avstrijske radiotelevizije vodil Leo Hussein.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.