Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Če ste v tem tednu kaj lahko spoznali, potem je to doslednost v nedoslednosti umetnikovega ustvarjanja. Saj je res, da se velikokrat dogaja, da gredo ustvarjalci skozi pot svojega lastnega zorenja in tako tudi sprememb v svojem izrazu, a pri Busoniju je stvar še precej hujša. Že včeraj smo govorili o njegovi mantri, ki jo je poimenoval »novi začetek«. Ta izraz pa lahko prevedemo v ustvarjalno beganje, nestanovitnost, ne nazadnje pomanjkanje življenjske usmeritve.

Kosovo je najmlajša evropska država, ki je ta mesec zaznamovala 13 let neodvisnosti, a še vedno čaka na priznanje petih članic Evropske unije. Je država z najmlajšim prebivalstvom v Evropi in hkrati najbolj izolirana država stare celine, saj prebivalci za pot v Evropsko unijo potrebujejo vizum. Zaznamujejo jo gospodarska kriza, korupcija in politiki, ki skrbijo predvsem za svoje lastne interese. Volivci so se na volitvah odločili, da elitam, ki so vladale pretekli dve desetletji, pokažejo rdeč karton in dajo priložnost Albinu Kurtiju, ki s svojo stranko Samoodločba napoveduje drugačne čase, čeprav je po mnenju zahoda pogosto preveč skrajen. Pričakovanja na Kosovu so velikanska, zato bo veliko tudi razočaranje ljudi, ki množično zapuščajo državo, če bo spet ostalo le pri obljubah.

Danes vas vabimo v družbo mladih pevk in pevcev, ki prepevajo v Akademskem pevskem zboru Maribor. Zbor deluje od leta 1964, ustanovljen je bil pod okriljem Univerze v Mariboru, sprva pa se je imenoval Akademski pevski zbor Boris Kraigher. Vse do leta 1991 ga je vodil zborovodja Stane Jurgec. Z osamosvojitvijo Slovenije se je zbor preimenoval v Akademski pevski zbor Maribor. Leta 2012 je vodenje zasedbe prevzela skladateljica in zborovodkinja Tadeja Vulc. Petdeset članski zbor, ki ga po večini sestavljajo študentke in študentje različnih fakultet, zelo uspešno deluje na mednarodnih tekmovanjih in festivalih doma ter v tujini, prireja samostojne koncerte in sodeluje pri različnih projektih.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

V teh dneh imajo ljubitelji in ljubiteljice filma na razpolago kar nekaj prireditev, ki jih lahko spremljajo iz udobja svojih naslanjačev. Izteka se 71. mednarodni filmski festival v Berlinu, ki je letos prinesel zanimiv tekmovalni program in stranske sklope filmov: denimo, film Jaz sem tvoj človek, znanstveno-fantastično romantično komedijo režiserke Marie Schrader, edinstveno Malo mamo francoske režiserke Céline Sciamma, ki je svojo značilno naturalistično estetiko tokrat združila z magično-realističnimi pripovednimi elementi, ali pa marksistično komedijo Krvosesi nemškega režiserja Juliana Radlmaierja, ki se je odločil Marxov Kapital v filmskem scenariju brati dobesedno. Poročali bomo seveda o letošnjih nagrajencih in nagrajenkah festivala, pozornost pa bomo posvetili tudi domačemu filmskemu dogajanju od Dni etnografskega filma do Feminističnega filmskega festivala in novih ponudnikov videa na zahtevo.

Boter japonske animacije Hajao Mijazaki je eden redkih režiserjev japonskega animiranega filma, ki ni risal stripov, a njegovi nežni filmi, ki so prav uglašeni z naravo, so priljubljeni po vsem svetu. Eden takih je tudi animirani film oziroma anime z naslovom Princesa Mononoke, ki dobesedno pomeni »Princesa duhov ali pošasti«. Partituro za risani filmi oziroma anime Princesa Mononoke je prispeval Joe Hisaiši, skladatelj glasbe za skoraj vse Mijazakijeve produkcije. Hisaiši je cenjen tako doma kot po svetu in ga uvrščamo med najslavnejše japonske skladatelje glasbe za filme in animirane filme druge polovice 20. stoletja in začetka 21. stoletja. Njegova glasbena govorica, ki jo v filmih lahko spremljamo od leta 1981 naprej, združuje različne zvrsti, kot so neoromantična japonska in evropska klasična glasba, minimalizem in eksperimentalna elektronska glasba. Deluje tudi kot dirigent, predvsem svoje glasbe.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Niso kar vsakršni podatki dobra osnova, če želimo iz njih izluščiti relevantno informacijo. A po drugi strani je s pravimi metodami mogoče celo iz pristranskih podatkov razbrati pravo sliko dogajanja. Leto v senci pandemije nas je vse naučilo, kako pomembne in vplivne so številke in njihova ustrezna interpretacija. A podatki, ki so na razpolago, niso vedno reprezentativni. Toda s pravimi metodami je mogoče celo iz pristranskih podatkov razbrati pravo sliko dogajanja. O dometu in omejitvah uporabe statistike v medicini smo se pogovarjali z izr. prof. dr. Laro Lusa, predavateljico na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

"Uspešni projekti so tisti, kjer je interdisciplinarnost že del načrtovanja, drugače statistik ne bo zadovoljen s podatki, če se z njimi sreča šele, ko so že zbrani."

Spoštovani poslušalci, na vrsti je oddaja Recital. V njej bomo predvajali posnetek recitala pianista violinistk Aline Pogostkine in Franziske Hölscher, violončelista Claudia Bohórqueza in pianista Markusa Groha. Glasbeniki so nastopili 4. julija v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu v organizaciji Nemškega radia, v njihovi izvedbi pa bomo poslušali Sonato za violino in klavir št. 2 v A-duru, op. 100 in Klavirski trio št. 1 v B-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa, Tercet za dve violini in violo Antonína Dvořáka in Fantazijske skladbe op. 73 Roberta Schumanna.

Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

V starih časih si je Zevs večkrat privzel podobo zemljana in šel z Olimpa med ljudi, da bi jih preizkusil, ali so dobri ali hudobni. Na nekem takem popotovanju ga je spremljal Hermes, božji sel.

Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik.
Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.

Nazaj v prihodnost se glasi naslov nocojšnjega koncerta ob 30-letnici Zbora Slovenske filharmonije. Vodila ga bo dirigentka Jerica Bukovec, njegov program pa je zasnoval umetniški vodja Gregor Klančič: iz del poznorenesančnih oziroma zgodnjebaročnih skladateljev, ki so zvenela pred tridesetimi leti na prvem koncertu takrat Slovenskega komornega zbora: Iacobusa Gallusa, Daniela Lagkhnerja, Georga Prennerja in Gabriela Plavca.
Dopolnil ga je z deli, ki sta jih na svojih programih imela prva gostujoča dirigenta Eric Ericson in Günther Theuring: tri izmed Šestih duhovnih pesmi po Josephu von Eichendorffu Huga Wolfa, Gloria Larsa Edlunda in Sept chansons Francisa Poulenca.

Slovenski komorni zbor oziroma Zbor Slovenske filharmonije je v 30 letih »prepel« večino železnega zborovskega repertoarja in krstil mejnike sodobne svetovne in domače glasbe ter tako postal nepogrešljiv vokalni izvajalec za slovensko glasbeno krajino. Njegov vokalni abonma – zdaj PVC: Pretežno vokalni cikel in VIP: Vokalno-instrumentalne programe pa vse od leta 2000 lahko spremljate tudi na programu ARS.
Srce zbora so seveda njegovi člani, pet jih vztraja vse od začetka, ki ga je zastavil Mirko Cuderman: Renata Vereš Klančič, Helena Čebul, Katjuša Košir Bukovec, Darja Vevoda in Boris Vremšak.

V nocojšnji oddaji bomo predvajali del koncerta Ansambla Correspondances, ki je maja leta 2019 v studiu 104 Francoskega radia uzvočil glasbo za veliki teden spod peres Michela-Richarda de Lalanda in Marca-Antoina Charpentierja ter iz zakladnice gregorijanskega korala.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.