Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik je objavil pesem pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni, kot da bi jo napisal danes. Žal.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na splošno se je Reger vse življenje otepal očitkov, da njegova dela zahtevajo nadčloveško zmogljivost in napore. To velja za znamenite orgelske skladbe, še bolj pa za orjaška koncerta: Klavirskega v f-molu, op. 114 in še obsežnejšega Violinskega v A-duru, op. 101. Omenjeni deli sodita v leipziško obdobje, ko je kot ugleden profesor imel stalni sedež na tedaj enem najbolj priznanih konservatorijev na svetu. Zdelo se je, da je stopil na glasbeni Olimp, večina kolegov ga je uvrščala v vrh nemške glasbe, skupaj z Richardom Straussom.

Po srečanju Ignacije Fridl Jarc, državne sekretarke ministrstva za kulturo s kolegijem direktorjev slovenskih gledaliških hiš, smo se z njo pogovarjali o rezultatih. Pripravili smo tudi prispevek ob 25-letnici Mestnega gledališča Ptuj, govorili pa bomo tudi o katalogu del Bogdana Borčiča, ki ga je izdala Koroška galerija likovnih umetnosti iz Slovenj Gradca. Posvetili smo se t. i. "Projektu Jesenice", razstavi, s katero trije umetniki na sebi lasten način obdelujejo gorenjski center železarstva Jesenice. Prikazali bomo poglavitna razhajanja in stične točke strokovne razprave, ki so jo v torek na temo "prenove Žičke kartuzije" pripravili na ZRC SAZU v Ljubljani, za konec pa bomo napovedno opozorili na nedeljski začetek projekta branja knjige kratkih zgodb "Iz zemlje in sanj" (2011) nedavno umrlega tržaškega pisatelja Marka Sosiča, ki so jo pripravili na slovenskem programu Radia Trst A.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

S profesorico heritologije na ljubljanski Filozofski fakulteti ddr. Vereno Perko se V ŽIVO pogovarjamo o stanju dediščinskih ved pri nas in po svetu. Povod je nedavni izid prevoda tri desetletja starega izvirnika zagrebškega profesorja Iva Maroevića "Uvod v muzeologijo", delo nje same (izšlo v založbi Slovenskega muzejskega društva). Izhodišče je, kaj pri nas med muzealci in dediščinarji muzej pomeni danes, kaj pa bi v muzejih delujoči ljudje radi z njimi dosegli zunaj muzejskih prostorov, nenazadnje pa, kaj je izvorno pomenil starogrški museion. Slednji ni zbiral in razkazoval predmetov kot reprezentacij časa in prostora, temveč je pri Starih izhajal iz muz, reprezentacij človekove kulture in ustvarjalnosti. Smeri razvoja sodobne muzealistike pa bo ob orisu dela že pokojnega Maroevića (1937-2007) nakazala gostja.

V oddaji Ženske v svetu glasbe vas vabimo k poslušanju skladb za harfo slovenskih skladateljev, ki nam jih bo predstavila priznana harfistka Mojca Zlobko Vajgl, suverena in ekspresivna koncertna izvajalka ter profesorica za harfo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopa s solističnimi recitali, v komornih zasedbah in z uglednimi simfoničnimi in komornimi orkestri po Evropi, z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, s katerima je tudi snemala. V njeni izvedbi bomo predstavili Portret za harfo in komorni orkester Primoža Ramovša in prvi stavek Koncerta za harfo in orkester Lucijana Marije Škerjanca. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo harfistka govorila o izvajanju sodobne slovenske glasbe in sodelovanju z orkestri.

Gosta v oddaji Ars humana bosta Inga Remeta, predsednica Asociacije, in Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, skratka, tistega društva, ki si že leta in desetletja prizadeva za boljše pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bili sodobna slovenska kultura in umetnost bistveno siromašnejši. Nikar ne zamudite.

Začenjamo kratek sklop oddaj v okviru niza MEDENINA IN PATINA, ki dejansko nadaljuje predstavitev britanskega godbeniškega izročila. V prejšnja dva sklopa dveh oddaj smo vezali na opus dveh velikanov angleške glasbe druge polovice prejšnjega stoletja - Malcolma Arnolda in Roberta Simpsona, ki sta tudi sama začela svojo glasbeno pot v britanskih brass bandih. Prvi je pozneje postal celo eden najbolj cenjenih poklicnih trobentačev svoje dobe, tokrat pa bo vezni člen obeh oddaj glasbena skupina London Collegiate Brass, ki že v svojem imenu nakazuje, da je sestavljena iz londonskih študentov glasbe. Nastala je leta 1972 na pobudo dveh dirigentov in obenem tudi pomembnih britanskih ustvarjalcev glasbe za godbeniške zasedbe - Geoffreyja Branda in Edwarda Gregsona. Leta 1982 je umetniško vodstvo prevzel James Stobart, ki je tudi kapelnik na vseh posnetkih v tej in prihodnji oddaji. V današnji oddaji boste lahko slišali dve deli za zasedbo britanskih brass bandov: najprej »Na prvi strel« sira Williama Waltona, nato pa še »Slavnostna trobila z bluzom« sira Michaela Tippetta.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kitarski orkester Akademije za glasbo
Tomaž Rajterič, dirigent

Roland Dyens: Au fil de l'Aude
Joaquin Rodrigo (Emir Ibrakić): Adagio, iz Aranjueškega koncerta; solo Aljaž Ferenc
Dušan Bogdanović: Naokolo
Wolfgang Amadeus Mozart (Andrew Forest): Mala nočna glasba

Recenzije so napisali Miša Gams, Gaja Pöschl, Marko Golja in Marija Švajncer.

Oddajo tokrat posvečamo glasbi Primoža Ramovša. Eden najplodovitejših glasbenih ustvarjalcev 20. stoletja na Slovenskem se je rodil 20. marca leta 1921; prav letos torej mineva 100 let od njegovega rojstva. Ramovšev glasbeni izraz se je od neoklasicizma zgodnjega ustvarjalnega obdobja preko ekspresionizma ter dodekafonskih in serialnih poskusov postopoma preobrazil v avantgardna zvočna iskanja modernizma 60ih letih. V oddaji bomo predvajali pet njegovih del, nastalih v različnih ustvarjalnih fazah: zgodnji Divertimento za godalni orkester, motet Beati Immaculati, nastal po koncu 2. svetovne vojne, Pihalni kvintet št. 2 s konca 50ih let minulega stoletja, leta 1967 nastale Inventiones ferales za orgle ter pozno simfonično skladbo Per aspera ad astra.

Naše trimesečno sprehajanje po zgodbah iz različnih svetovnih izročil bo v tem tednu izzvenelo z zenovskimi zgodbami. Zenovske zgodbe so mojstri zena pripovedovali svojim učencem in drugim ljudem in jim s tem pomagali odkrivati nove perspektive in vpoglede v obstoj. Najpogosteje gre za anekdote, ki govorijo o zgodnjih kitajskih zenovskih mojstrih – včasih opisujejo posamezen dogodek, včasih neko pomembno daljšo preizkušnjo. Tovrstnim anekdotam pa se pridružujejo tudi modre zgodbe, ki so splošno znane iz različnih vzhodnjaških pripovednih izročil. Oblikovno in zvrstno so različne, vse pa so razmeroma kratke in vsebinsko zgoščene. Njihova velika vrednost se skriva v živem stiku z vsakdanjim življenjem, saj zen išče modrost tako, da se raje osredotoča na neposredne življenjske izkušnje kot na teoretiziranje in razpravljanje o metafizičnih vprašanjih.
Izbrane zenovske zgodbe je v osemdesetih letih iz različnih virov izbral in prevedel Vasja Cerar, objavil pa jih je v knjigi Vrata brez vrat: Koani in zenovske zgodbe. Današnji sklop bo govoril o učencih in njihovem iskanju znanja.

Iz nekoč v danes: zenovske zgodbe
Izbor zgodb nastaja v sodelovanju Anje Štefan in Ajde Rooss, umetniške vodje Lutkovnega gledališča Ljubljana
Program iz Nekoč v danes nastaja v koprodukciji RTV SLO program ARS in Lutkovnega gledališča Ljubljana

Muzikolog, skladatelj in glasbeni kritik Gregor Pompe se posveča predvsem vprašanjem sodobne glasbe, semantike glasbe in opere. Svoje prispevke je objavljal v številnih publikacijah, občasno sodeluje tudi s programom ARS Radia Slovenije. V oddaji boste slišali njegov esej Četrt tisočletja Beethovna, ki je bil februarja lani ob 250. obletnici Beethovnovega rojstva objavljen v rubriki Obzorja na spletni strani Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC. Vmesni glasbeni vložki - pripravil jih je Mihael Kozjek - so bili odlomki iz Beethovnove Pete simfonije v izvedbi simfoničnega orkestra Saške državne kapele iz Dresdna pod vodstvom Herberta Blomstedta. Oddajo je oblikoval tonski mojster Vojko Kokot, brala sta napovedovalca Barbara Zupan in Igor Velše.

Predvajali bomo posnetek Kraljevega orkestra Concertgebouw s koncerta, ki ga je pod vodstvom Klausa Mäkele izvedel 25. septembra lani v Amsterdamu. Na sporedu sta bili sodobnejši deli: Knjiga IV iz Simfonije št. 1 z naslovom Prigode Persila in Sigismunde perujskega skladatelja Jimmyja Lopeza in svetovna krstna izvedba kratke skladbe Subito con forza južnokorejske skladateljice Unsuk Chin, v drugem delu pa je najprej zazvenel železni repertoar s solistko pianistko Beatrice Rana, ki je zaigrala Koncert za klavir in orkester št 1 v b-molu Petra Iljiča Čajkovskega, potem pa še sklepna Simfonija št. 1 v e-molu Jeana Sibeliusa.

Igro je napisala mlada ameriška dramatičarka, v njej pa obravnava eno izmed številnih migrantskih zgodb o prikrivanju lastnega neuspeha in spolne usmerjenosti. Radijska igra ujame dekle v trenutku, ko se njeni starši odločijo, da jo obiščejo v velikem in oddaljenem mestu, kamor se je preselila in jim lagala tudi o svojem socialnem statusu. Zato poišče izvirno, vendar tvegano rešitev. Po igri boste lahko poslušali še pogovor Vilme Štritof s Suzano Tratnik, pisateljico in LGBT aktivistko.

Prevajalec Igor Divjak
Dramaturginja Vilma Štritof
Režiser Alen Jelen
Glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina

Hči Ajda Smrekar
Mama Saša Pavček
Agent Aljaž Jovanović
Dekle Sara Gorše

Traja 8' 14''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2017

Glasbena medigra

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.