Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Dve vabili za dva koncerta festivalov Ljubljana in Arsana
ter doborodšli v družbi Arsovih oddaj
Skladatelj tedna - Karl Amadeus Hartmann,
Slovenski solisti - Simon Klavžar
in Koncertni dogodki na tujem - Dobrodošli v Ameriki!.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V vročih poletnih dneh včasih komaj čakamo na ohladitev, a niti dež ne prinese vedno olajšanja. Tako vsaj pravi turški pesnik Nazim Hikmet v pesmi Poletni dež. Poslovenil jo je Ivan Minatti, bere Željko Hrs.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Hartmanna kot enkratno osebnost v nemški glasbi vidimo s posebnega vidika: bil je eden redkih nemških skladateljev, ki so med drugo svetovno vojno ostali v tretjem rajhu – večina sodobnikov se je izselila v Švico – in vseh dvanajst let je kljuboval Hitlerju in nacističnemu režimu. V nasprotju z večino Münchenčanov, ki so se pretvarjali, da za koncentracijska taborišča niso še nikoli slišali, je živel z vojnimi grozotami in jih tudi po koncu vojne močno podoživljal, tako da so močno zaznamovale njegovo ustvarjanje ter razumevanje in izvajanje glasbe.

Gost oddaje je priznani tolkalec Simon Klavžar, ki se je uveljavil tudi mednarodno. Je profesor tolkal in komorne glasbe na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ob pedagoškem delu se intenzivno posveča predvsem komorni glasbi in redno sodeluje z ansambli Ensemble Modern iz Frankfurta, Sonemus v Sarajevu, Neofonia v Ljubljani. Klavžarjeva najpomembnejša dejavnost poleg poučevanja je njegov tolkalni duo Drumartica, v katerem igra od leta 2006 s tolkalcem Jožetom Bogolinom, igra pa tudi v duu OL-SK s saksofonistom Oskarjem Laznikom.

Za oddajo smo izbrali glasbo Franza Liszta, v tem tednu namreč mineva 135 let od njegove smrti. Madžarski skladatelj je bil odličen pianist, rad je odkrival nove zmožnosti instrumenta in tako je pri igranju klavirja vpeljal tudi številne tehnične novosti. V njegovem opusu je več kot sto skladb za klavir solo, med njimi je obsežna Sonata za klavir v h-molu, S. 178, ki jo bomo slišali v izvedbi pianista Aleksandra Gadžijeva.

S prihodom železnice so se korenito predrugačili odnosi med ljudmi, ki so veljali stoletja. Spreminjati se je začela socialna struktura, saj je iz delavcev na železnici in ob njej nastajal delavski razred. Železnica je do druge polovice 20. stoletja pomenila najhitrejši prevoz blaga in ljudi, zato so se s prihodom železnice začeli hitro širiti gospodarstvo, obrti, trgovanje s pridelki in turizem v vseh zanimivih krajih ob progi.
Prisluhnimo ponovitvi oddaje avtorja Ivana Merljaka.

Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in teatrologinja, je docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Doktorirala je z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja, ob pisanju teoretskih del pa je Zala Dobovšek redno angažirana tudi kot dramaturginja in soustvarjalka različnih gledaliških predstav. Pogovor je bil v seriji Dramaturška križišča posnet jeseni 2014.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Dobrodošli v Ameriki se je glasil koncert, ki ga je Bernski simfonični orkester z glasbo ameriških skladateljev izvedel 18. februarja v casinoju v Bernu pod taktirko Wayna Marshalla.
Tisti večer so bili štirikrat v novem svetu, ki se z zelo različnih strani predstavlja kot ponosen glasbeni narod: tu je legendarni svet Broadwaya s hiti vseh časov in tudi orkestralni potpuri Porgy in Bess: simfonična slika Georgea Gershwina ter domiselna, vesela, brezskrbna baletna glasba Fancy Free Leonarda Bernsteina. Poklon ameriškemu skladatelju in pianistu Andreju Previnu, ki je umrl leta 2019, je predstavil nemški violončelist Daniel Müller-Schott, ki je izvedel Previnov Drugi koncert za violončelo in orkester iz leta 2010. Orkester pa je z izvedbo dela Kinah počastil še Američana Leonarda Slatkina, ki je znan predvsem kot dirigent, a je tudi dejaven skladatelj.

Vinko Ošlak je navdušen esperantist. Že kot dijak je vodil tečaje esperanta, bil je asistent za filozofijo na esperantski univerzi v San Marinu in predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN. Pred kratkim je v esperanto prevedel roman Prežihovega Voranca Doberdob, še prej pa skoraj celotno poezijo Srečka Kosovela. Z Ošlakom smo se pogovarjali o njegovi osebni esperantski zgodbi. Z esperantom se je srečal v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so na našem radiu predvajali tečaje tega mednarodnega jezika. V otroštvu pa se mu je najbolj vtisnil v spomin partizanski ročni prepis esperantskega učbenika. V ponovitvi oddaje ob mednarodnem dnevu esperanta, ki je 26. julija.

Pozdravljeni, ljubitelji zborovskega petja in prijatelji prireditve Naša pesem!
V prejšnjih dveh oddajah smo se spomnili 10-ih tekmovanj in desetletja velikih sprememb: prihajali so novi zbori, zborovodje so odhajali in prihajali so drugi, skrb vzbujajoče se je manjšalo število moških zborov … hrepeneli smo po prvih izvedbah pesmi in zbori so vse pogosteje posegali po pesmih mlajših ustvarjalcev, hkrati je zorela želja, da se domačemu tekmovanju pridruži mednarodno.
A ostanimo še v prvih desetletjih Naše pesmi – ob pogovoru z Mitjo Gobcem, ki je ob Marku Studnu in Tinetu Varlu pripravljal tekmovanje.

Glasbena medigra

Pesmi Marceline Desbordes-Valmore so bile knjižno objavljene v knjigi pesničinih izbranih pesmi z naslovom Pesmi srca in s spremno besedo literarne zgodovinarke Vide Čebulj leta 2014 pri Almi Mater Europaea.

The Light in the Piazza je muzikal, za katerega scenarij je spisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Zgodba, ki jo muzikal pripoveduje, sloni na rom anu Elizabeth Spencer in je um eščena v 50-a leta 20. stoletja. Slika nam bogato južnjakinjo Margaret Johnson in njeno razvojno prizadeto hčerko Claro na njunih počitnicah v Italiji. Ko se Clara zaljubi v mladega Italijana, je Margareta prisiljena premisliti o Clarini prihodnosti, pa tudi o svojih željah in obžalovanju.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Kot ustvarjalec in kot pobudnik, ustanovitelj ali soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov je Iztok Osojnik v petih desetletjih izrazito sooblikoval naš družbeni in umetnostni prostor. Velja za enega naših najbolj plodovitih avtorjev – izdal je več kot trideset izvirnih knjig poezije, pet romanov več zbirk esejev in študij ter znanstveno monografijo Somrak suverenosti in za svoja dela prejel več uglednih tujih in domačih nagrad. Tokratno oddajo posvečamo njegovemu pesniškemu ustvarjanju.

Še drugo oddajo zapovrstjo namenjamo italijanski skladateljici Clari Iannotti; tokrat poslušamo njeno lansko izdajo (založba Wergo), ki je sestavljena iz štirih godalnih kvartetov. Dva izmed njih sta del skladbe-procesa Mrtvi sršeni v kozarcu za marmelado; eno izmed "razvojnih stopenj" smo poslušali že pred štirinajstimi dnevi. Poslušali bomo tudi izvrstno Ti se plaziš prek morij granita (You crawl over seas of granite, 2019/20), njeno najnovejše delo, s katerim je po svojih besedah tudi začrtala osnovne smernice svojega nadaljnjega kompozicijskega razvoja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.