Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Izbrali smo pretresljivi epilog k pesnitvi Izgnana slovenske pesnice in glasbenice Klarise Jovanović.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasba Allana Pettersona se izmika vsaki splošni označitvi, čeprav je bil v svojem delu vedno tesno povezan s tradicijo. Nikoli ni eksperimentiral. Tudi v času, ko se je večina skladateljev obrnila k serializmu in pozneje k postserializmu, je on še vedno ustvarjal tradicionalne glasbene oblike - simfonije, solistične koncerte, kantate in samospeve. Pa vendar radikalna čustvenost njegove glasbe ustvarja in daje vtis nečesa novega, dotlej neslišanega, nenavadnega, neverjetnega in čudovitega. Petterssonove simfonije so veličastne enostavčne zvočne gmote, ki v povprečju trajajo tri četrt ure. So mogočne, silne glasbene pesnitve o jezi in obtožbah, ki si jih ne moremo zamisliti brez poznoromantične tradicije, zaznamuje pa jih ostrejši način izražanja v glasbi 20. stoletja.

Gostja oddaje je slovenska citrarka Irena Anžič, rojena Zdolšek. Leta 2007 je na Visoki šoli za glasbo v Münchnu opravila umetniško specializacijo iz citer. Več let je bila članica Slovenskega citrarskega kvarteta in podpredsednica Citrarskega društva Slovenije, je avtorica več notnih izdaj in učbenikov ter treh samostojnih zgoščenk. Z Ireno Anžič se je pred dvema letoma pogovarjala Polona Kováčič.

Današnjo oddajo namenjamo glasbi francoskega skladatelja Césarja Francka. Najprej bomo slišali njegovo obsežno Sonato za violino in klavir v A – duru, ki jo je napisal leta 1886 in jo za poročno darilo dal belgijskemu violinistu Eugenu Ysayeu. Sledilo bo klavirsko delo Preludij, arija in finale ter Preludij v priredbi za dve harfi iz priljubljene kompozicije Preludij, fuga in varijacije.

Danes ponavljamo oddajo o kraških pojavih. Na svetu in tudi v vesolju je vse v nastajanju in minevanju. Tega seveda mi, omejeni s kratkostjo svojega bivanja, ne zaznamo s preprostimi čutili. To velja tudi za kraški svet, za kraške jame, ki nastajajo in izginjajo v večnem ritmu sprememb narave. Naš kras, prevotlen s tisočerimi jamami, podzemnimi prostori in ponikalnicami, je dal ime kraškim pojavom povsod po svetu.

Serijo Dramaturška križišča, v kateri smo se pogovarjali s slovenskimi dramaturginjami in dramaturgi, smo nadgradili z besedilom Nekaj dragocenega, ki ga je napisala dramaturginja Diana Koloini. Objavljeno je kot predgovor h knjigi Dramaturgija in predstava britanskih avtoric Cathy Turner in Synne K. Behrndt, ki je v prevodu Eve Mahkovic v knjižici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla leta 2011. Diana Koloini v spremnem besedilu situacijo, ki jo v knjigi opisujeta britanski avtorici, primerja s situacijo in razumevanjem dramaturga pri nas, obenem pa po lastnih teoretskih in praktičnih izkušnjah, opazovanju in premisleku izrisuje podobo, delo in naloge, če povzamemo z eno besedo: mesto dramaturgije in dramaturga v produkcijskem krogotoku gledališke umetnosti. Besedilo je bilo za potrebe radijskega medija nekoliko prirejeno in okrajšano, izvirnik pa je mogoče najti v navedeni knjižni izdaji. Oddajo smo posneli decembra 2014.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Cristian Măcelaru bo Simfoničnemu orkestru zahodnonemškega radia iz Kölna dirigiral vrhunce klasičnega repertoarja od Salzburga do Škotske in hkrati pozdravil legendo med violinisti: Pinchasa Zukermana. Ta je že več kot pet desetletij eden najbolj iskanih in vsestranskih umetnikov na svetu; kot solist violinist, violist in kot dirigent ter komorni glasbenik. Z A-durovim violinskim koncertom KV 219 je izraelsko-ameriški glasbenik izbral najzrelejšega izmed petih Mozartovih violinskih koncertov. Cristian Măcelaru in orkester bosta to klasično mojstrovino uokvirila z izjemno priljubljenima deloma: z Adagiem Samuela Barberja in "Škotsko simfonijo" Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

Kitajci so kremasto rjavo reko poimenovali za Rumeno, ker beseda rumena pri njih označuje tudi spekter rjavih barv in ker je rumena barva cesarjev. O nekaterih kulturoloških in slovničnih značilnostih razumevanja kitajskega jezika v pogovoru s Tino Čok, soavtorico knjige Kultura na koncu jezika, razprave o prepletu kitajskega jezika in kulture (ponovitev pogovora).

Po letu 1992 so se zborovska tekmovanja v Mariboru vrstila letno - državno tekmovanje se je izmenjevalo z mednarodnim, zdaj imenovanim tekmovanje Gallus, in kot je prihajalo na mednarodno, ki se je vedno bolj uveljavljalo, iz leta v leto več zborov z vseh koncev sveta, je ta zborovski veter vzdramil tudi slovenske sestave. Pojavljalo se je vse več mladih zborov in skupin, ki so z marljivim in strokovnim delom lahko izpolnili pogoje za sodelovanje na državnem tekmovanju Naša pesem. V zgodovini tega tekmovanja, zborovskega praznika v Mariboru, so vse od prvih prireditev zaščitni znak slavnostne fanfare. Kdo jih je izvajal, v pogovoru z nekdanjim dirigentom pihalnega orkestra KUD Pošta Ervinom Hartmanom.

Glasbena medigra

Hellmuth Opitz, rojen leta 1956 v Bielefeldu v Nemčiji, je izdal več pesniških zbirk, s katerimi že desetletja ostaja zvest svojevrstnemu pesniškemu izrazu. Njegova poezija ostaja pogumno razumljiva in priljudno zvočna, kar je v sodobni nemški liriki prava redkost. Jezikovna ostrina, humor in prepletanje velike življenjske teme »ljubezni« se pri njem ne izključujejo. Ana Jasmina Oseban je za Literarni nokturno izbrala in prevedla nekaj pesmi iz Opitzovega izbora poezije dvajsetih let ustvarjanja z naslovom Rabljene pesmi (Gebrauchte Gedichte), ki je izšla leta 2003. Pesmi v oddaji, ki je bila posneta v studiih Radia Slovenija leta 2017, interpretira dramski igralec Milan Štefe.

The Light in the Piazza je muzikal, za katerega scenarij je spisal Craig Lucas, glasbo in besedila pa Adam Guettel. Muzikal je luč sveta ugledal leta 2003 v Seattlu, broadwayski žarometi pa so ga obsijali leta 2005. Muzikal so za glasbo istega leta, torej 2005, ovenčali z nagrado tony.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Mineva sto dvajset let od rojstva Slavka Gruma. V nasprotju z drugimi slovenskimi ekspresionisti, ki so se večinoma posvečali poeziji, se je Grum osredotočil na prozo in dramatiko. Kot je zapisal dr. Janko Kos, je ustvaril "najboljše primere slovenske ekspresionistične proze s črticami in novelami, ki se dogajajo v bolniškem, napol patološkem svetu, tudi med blazneži". Stiliziral je življenje in se odmikal od realizma, da bi izrazil življenjsko tesnobo, grozo in usodno brezizhodnost. Ta problematika je postavljena v ospredje v igri Dogodek v mestu Gogi. Avtorica literarnega večera Tadeja Krečič Scholten je za oddajo izbrala odlomek iz te igre ter odlomke iz črtic Mansarda, Beli azil in Portret dečka s cvetlico v roki.
Nastopajo Stannia Boninsegna, Aleš Valič, Vida Juvan, Duša Počkaj, Miha Baloh, Dare Valič in Mojca Ribič. Glasbena oprema Larisa Vrhunc. Zvokovna izvedba Jure Culiberg in Zmago Frece. Režija Irena Glonar.

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.