Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Giuseppe Tartini: Koncert za violončelo, godala in čembalo v A-duru
Izvajalci: Miloš Mlejnik, violončelo; Andrej Jarc, čembalo, Komorni orkester Slovenicum; Uroš Lajovic, dirigent
Franz Danzi: Pihalni kvintet v F-duru št. 2, op. 68
Izvajalec: Ansambel Dunaj Berlin
Louis Spohr: Godalni kvartet št. 4 v Es-duru, op. 15
Izvajalec: Novi Budimpeški kvartet
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Giuseppe Verdi (libreto: Francesco Maria Piave): Rigoletto - 2. dejanje - Piangi, Faniculla...Si, Vendetta – duet
Izvajalci: Ilona Domnich, sopran; Leo Nucci, bariton; Orkester Southbank Sinfonia in dirigent Simon Over
Giuseppe Verdi: Kvartet v e-molu
Izvajalec: Stamic kvartet
Poetična govorica Braneta Senegačnika je govorica sveta, ki se ga ni dotaknila pozaba – je govorica, ki izhaja iz jedra človeka – srca, da bi sestopila v resničnost sveta in skrivnost onkraj njega ter se nato, tako obogatena, prevlečena s tišino, v jedro vrnila.
Ustvarjalni vzgib za 12. simfonijo je Pettersson dobil leta 1973, ko ga je doletela novica o prevratu v rojstni državi njemu priljubljenega avtorja Pabla Nerude. 11. septembra 1973 so namreč izvedli krvav državni udar na prvega svobodno izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja, ki naj bi si istega dne, da bi se izognil zaporu, vzel življenje. Allende je bil simbol upanja ne samo v rojstnem Čilu, temveč tudi po svetu. Kot politik se je zavzemal za demokratične spremembe v delih sveta, ki jih je od začetka stoletja teptal niz diktatur. Dvanajst dni po udaru, 23. septembra 1973, je Neruda umrl za rakom.
Pettersson je 12. simfonijo za orkester in zbor z naslovom "Mrtvi na trgu" ustvaril na besedilo devetih v švedski jezik prevedenih pesmi iz petega dela knjige pesmi Veliki spev Pabla Nerude.
Aljoša Harlamov je v dobrem desetletju, kolikor aktivno soustvarja naše knjižno prizorišče, temu že vtisnil izrazit pečat. Na njem se giblje v različnih vlogah: kot urednik, kritik, avtor, publicist, predvsem pa kot zelo relevanten bralec. Leta 2016 je doktoriral iz slovenskega modernističnega romana, dve leti pred tem pa za svoje kritiško delo prejel Stritarjevo nagrado. Je glavni urednik Cankarjeve založbe, ob tem pa sourednik njenega leposlovnega programa. Človek z jasno predstavo o tem, kaj naj bi počel urednik za leposlovje – in stvarno presojo tega, kar v danih okoliščinah lahko počne.
V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Karlom Žužkom, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1964/1965 do sezone 1996/1997, od leta 1980 pa je bil koncertni mojster in je v orkestru igral do leta 2006. Karel Žužek je igral tudi v Slovenskem godalnem kvartetu, Klavirskem kvartetu RTV Ljubljana in Ljubljanskem godalnem kvartetu, v Komornem orkestru RTV Ljubljana, Ansamblu Slavko Osterc, Camerati Labacensis in drugih komornih zasedbah. Violinista Karla Žužka bomo predstavili v izvajanju 1. stavka Koncerta za violino in orkester v Es-duru, KV268, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa, Concertina za violino in orkester Vilka Ukmarja, teme iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Bohuslava Martinuja. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 5. avgusta, ob 5.05.
Šest vinjet madžarskega avtorja v obliki telefonskih pogovorov povezujejo občečloveške stiske v slogu dramatike absurda. Igro smo v spored uvrstili kot eno izmed iger držav članic Evropske unije, ki ji v tej polovici leta predseduje Slovenija. Razporedili smo jih po Prvem in po Programu Ars.
Prevajalka in prirejevalka Gabriela Gaal
Režiserka Mateja Koležnik
Igralci, študentje takratnega tretjega letnika Akademije za gledališče, radio, film in televizijo: Urška Hlebec, Valter Dragan, Mojca Turk, Robert Waltl, Ksenija Mišič
Traja 9' 03"
Igra je nastala v studiih Radia Slovenija oktobra 1989
KRI - Istvan Erzeny: TELEFONSKI POGOVORI
Dalet št. LJ.G19861.04 TRAJANJE: 9.03
Vabljeni k poslušanju kratke radijske igre TELEFONSKI POGOVORI. Šest
vinjet madžarskega avtorja Istvana Erzenya, ki se je problemov
človeškega bivanja lotil v slogu dramatike absurda, je prevedla in
za radio priredila Gabriela Gaal. V spored smo jo uvrstili kot eno
izmed iger držav članic Evropske unije, ki ji v tej polovici leta
predseduje Slovenija. Igre smo razporedili po Prvem in po
Programu Ars. Tokrat torej na Madžarsko! Prisluhnimo!
Naj gre za izide ameriških predsedniških volitev, pandemijo covida-19, koristi cepljenja ali podnebne spremembe, danes lahko o vsaki temi slišimo povsem nasprotujoče si trditve. Alternativne resnice so v vzponu in imajo že povsem realen vpliv na vrsto osebnih, političnih in družbenih odločitev. Kaj napaja njihovo razraščanje ter kaj nam lahko povejo o današnjem trenutku in našem odnosu do vednosti, v tokratni Intelekti razmišljajo filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl, ki se je pred kratkim tej temi posvetila v knjigi Strast do nevednosti, filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, ki je o nevednosti razmišljal v svoji sveži knjigi Hotena nevednost, in sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.
Brez dvoma so širjenje alternativnih resnic v znatni meri omogočili svetovni splet in še posebno družbena omrežja, ki so svojo ekonomijo utemeljila na spletnem obisku, številu klikov in všečkov ter zbiranju podatkov. Kvantiteta ima jasno prednost pred kvaliteto. Spletne vsebine so tako ne glede na svojo konkretno vsebino podrejene temu, da pritegnejo pozornost. Z vsakim letom je splet bolj gost, tekma za pozornost pa ostrejša. V spletnem hrupu je torej treba biti udaren. Ljudje pa se bolj odzivamo na stvari, ki nas nagovorijo po čustveni strani, ne pa po racionalni, in spet bolj na negativne čustvene dražljaje kot na pozitivne. Eskalacija negativnih čustev na spletu je v takih okoliščinah skorajda samoumevna. Alternativne resnice pa gotovo zelo uspešno sprožajo močna čustva, zato imajo avtomatično določeno prednost.
A ne glede na to, kako pomembna je realna spletna infrastruktura za širjenje alternativnih resnic, se pomembni vzroki njihove privlačnosti skrivajo v globljih družbenih spremembah, ki jih je v zadnjih desetletjih prinesel neoliberalizem. Možnosti za uveljavljanje v realnem svetu so vse težje in nepredvidljive. Pridobljeno znanje ne zadošča za dolgo, kariere ni več mogoče načrtovati, poklici, ki so nekdaj prinesli določen ugled, danes nimajo več veljave. "Posameznik se mora vse bolj sam odločati o tem, čemu verjame, oziroma se odloča znotraj svojega mehurčka. Zato se je pojavil večji dvom, kot je bil nekdaj prisoten v splošni javnosti, " poudarja prof. dr. Renata Salecl. "Ampak to, kaj je resnica in kaj ne, je poganjalo človeštvo že od samih začetkov in tu kakih velikih sprememb ni."
Alternativne resnice v tem kontekstu ne zadevajo toliko vprašanja, kaj je dejansko resnica, ampak so predvsem eden izmed mogočih vzvodov za doseganje družbene prepoznavnosti.
"Raziskava na Danskem in v ZDA je pokazala, kako mnogi, ki strastno širijo neresnice in teorije zarote po spletu, ne verjamejo v svoje lastne teorije. Gre predvsem za užitek, ki ga prineseta manipuliranje in potrditev znotraj lastne skupine, da imaš veliko všečkov. Ali na drugi strani, da si nekoga ranil, da je nekdo nate reagiral. Ta užitek, ta čustva igrajo tako pomembno vlogo, da vprašanje, kaj je res in kaj ne, postaja sekundarno celo v skupinah, ki strastno širijo lažne novice," še pravi Renata Salecl.
Vsebina je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta januarja 2021.
Priporoči:
Alternativne resnice v tem kontekstu ne zadevajo toliko vprašanja, kaj je dejansko resnica, ampak so predvsem eden izmed mogočih vzvodov za doseganje družbene prepoznavnosti.
"Raziskava na Danskem in v ZDA je pokazala, kako mnogi, ki strastno širijo neresnice in teorije zarote po spletu, ne verjamejo v svoje lastne teorije. Gre predvsem za užitek, ki ga prineseta manipuliranje in potrditev znotraj lastne skupine, da imaš veliko všečkov. Ali na drugi strani, da si nekoga ranil, da je nekdo nate reagiral. Ta užitek, ta čustva igrajo tako pomembno vlogo, da vprašanje, kaj je res in kaj ne, postaja sekundarno celo v skupinah, ki strastno širijo lažne novice," še pravi Renata Salecl.
Vsebina je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta januarja 2021.','https://www.rtvslo.si/radio/spored/ars/2021-08-04/5520945')">Deli
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Razstava Evropa – dediščina humanistov bo ponudila odgovore na vprašanji Kdo so bili pionirji in pionirke humanistične misli v Evropi in kateri posamezniki in posameznice so odločilno vplivali na ideale in vrednote Evropske unije. Na festivalu Topografije zvoka, ki se danes začenja, pa bodo v treh dneh v ospredju zvočne umetnice, katerih delo se povezuje s pojmom Navzočnosti. K tem in drugim vsebinam oddaje Svet kulture vas vljudno vabimo!
Tudi tokratna oddaja bo posvečena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak.
»Zemljinski je oseba, ki mu dolgujem skoraj vse znanje o tehniki in težavah pri komponiranju,« je Schönberg povedal leta 1949. Zemljinski je bil hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja.
Za sredino popoldansko glasbeno medigro smo tokrat izbrali scensko glasbo k igri Rozamunda, kneginja Cipra Franza Schuberta. Solistka bo mezzosopranistka Andreja Geržina, Komorni zbor in Simfonični orkester RTV Slovenija bo vodil Mate Bekavac.
Menuet se je pojavil v 16. stoletju v Franciji. Ko je vladal »sončni kralj« Ludvik Štirinajsti, je menuet postal uradni dvorni ples. Viri pišejo, da je kralj prvič zaplesal menuet leta 1653. In potem je postal nepogrešljiv med glasbenimi deli, ki so nastajala od baroka do dandanes. Spominjamo se preteklih časov z izbranimi menueti.
Sodobno, eksperimentalno, radiofonsko - s temi tremi pojmi je mogoče definirati obseg oddaje Arsov art atelje. Oddaja je namenjena predstavi najnovejših zvočnih iskanj; pogovorom z gosti, slovenskimi skladatelji in izva
Vabimo k poslušanju nove elektroakustične glasbe treh avtorjev, ki so svoja dela ustvarili v premisleku okolja, v preizkušanju načinov, kako okolje odslikati v glasbi, kako pretopiti okoljske zvoke v kompozicijo in kako v samem zvočnem mediju misliti o okolju.
