Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Leta 2017 je v zbirki Nova lirika izšel izbor pesmi urugvajskega pesnika Maria Benedettija z naslovom Drugo nebo. Knjiga vsebuje vrsto še kako izzivalnih pesmi, njen razpon je širok, preveva pa jo tudi diskreten humor. V pesmi Dejstva / novice tako pesnik na izrazito pesniški način tematizira razlike v svetu.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Skladatelj, ki je na začetku svoje umetniške poti vdihoval zrak gledališča kot član orkestra in ki je v prostoru pod rampo spoznal mnogo tujih del, je ljubil opero – tudi njegovo zadnje dokončano delo je ravno opera.

Do zdaj smo v ciklu oddaj Skladatelj tedna predstavili raznovrstnost Škerjančevega ustvarjanja za simfonični orkester, klavir, njegovo veliko vokalno instrumentalno delo, v tej oddaji pa predvajamo še eno zelo obsežno iz tistih dni najbrž najimenitnejše zvrsti komorne glasbe, v kateri se je Škerjanc nadvse proslavil - godalni kvartet.

Namesto oddaje Glasbeni utrip poslušajte izbor glasbe iz našega arhiva.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je še vedno na ogled razstava La Doctora, življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju, namenjena doktorici Branislavi Sušnik, znanstvenici, etnologinji, antropologinji, etnolingvistki, muzealki, profesorici, ki se je več desetletij posvečala raziskovanju življenja in jezikov staroselcev v Paragvaju. Rodila se je leta 1920 v Medvodah, študirala v Ljubljani, na Dunaju in v Rimu, po vojni je emigrirala v Južno Ameriko. V Asunciónu, glavnem mestu Paragvaja, kjer so eno izmed ulic poimenovali po njej, je dolgo vodila Etnografski muzej Andresa Barbera. Dobila je paragvajsko nacionalno nagrado za dosežke v znanosti. Razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, pripravljeno ob stoti obletnici njenega rojstva, je zasnovala antropologinja in docentka na Primorski univerzi dr. Marija Mojca Terčelj.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

V uvodu 3. oddaje iz niza, namenjenega legendarni argentinski pianistki Marthi Argerich, bomo zavrteli posnetek Ravelovega Klavirskega koncerta v G-duru, ki ga je izvrstna pianistka v letih 1967/1968 posnela za založbo Deutsche Grammophone skupaj z Berlinskimi filharmoniki in dirigentom Claudiom Abbadom. Osrednji del oddaje namenjamo posnetku pianistkine interpretacije Kreisleriane, op. 16 Roberta Schumanna, ki je pri isti založbi izšel leta 1984, sklepni del oddaje pa Koncertu za klavir in orkester št. 21 v C-duru, K. 467, z nadimkom 'Elvira Madigan', Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je Martha Argerich v šestdesetih letih posnela s Simfoničnim orkestrom Zahodnonemškega radia iz Kölna in dirigentom Petrom Maagom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem »The Uncertain Four Seasons« - »Negotovi Štirje letni časi«, se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester. O tem bomo govorili v današnji oddaji Svet kulture, v kateri napovedujemo še začetek festivala Jazz Kamp Kranj in novo predstavo z naslovom Solo večkrat nagrajene režiserke Nine Rajić Kranjac. Vabljeni k poslušanju.

V okviru cikla poletnih ponovitev okrog 10 let starih oddaj, ki jih posvečamo danes uspešnim glasbenikom, bomo poslušali del otvoritvenega koncerta Koncertnega abonmaja akademije za glasbo, ki je bil 20. januarja 2012 v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije, in sicer nastop pianistke Ane Semiš Bursać.
Pianistka je nižjo glasbeno šolo končala v razredu Helene Megušar, nato se je vpisala na Srednjo glasbeno in baletno šolo, kjer je bil njen profesor Hinko Haas, na Akademiji za glasbo pa je njena mentorica postala Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na akademijo se je nato vrnila po študiju na Visoki šoli za glasbo v Baslu, kjer je študirala pri Tobiasu Schabenbergerju, zdaj pa je poleg koncertiranja tudi asistentka Dubravke Tomšič Srebotnjak na ljubljanski akademiji.

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je. Nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.

Danes je na vrsti druga iz cikla štirih oddaj, v katerih se posvečamo ciacconam, passacagliam in folliam – kratkim vzorcem, ki so s hipnotičnim ponavljanjem spodbujali improvizacijo in nastanek variacij.
Najzgodnejše ciaccone so bile namenjene pevcem in tudi pozneje so njihov ostinatni vzorec veliko uporabljali v pesmih, madrigalih, kantatah, operah in v cerkveni glasbi.

Glasbena medigra

Salvatore Quasimodo, italijanski pesnik, se je rodil leta 1901 v Modici na Siciliji, umrl pa leta 1968 v Neaplju. Otroštvo je preživljal med prvo svetovno vojno, mladost pod fašizmom in se kot priznan pesnik znašel v vrtincu druge svetovne vojne. V italijanski liriki je Quasimodo predstavnik hermetizma. Za svojo poezijo je leta 1959 prejel Nobelovo nagrado. Anders Osterling, tajnik švedske akademije, je ob podelitvi med drugim povedal: »Salvatore Quasimodo nikoli ne zamolči drznega prepričanja, da vrednost poezije ni le v nji sami, temveč da ima tudi nesporno poslanstvo, da more iz ustvarjalne moči človeka prenavljati. Pot v svobodo je zanj tista, po kateri človek premaguje samoto ...« V oddaji nekaj pesmi Salvatoreja Quasimoda v prevodu Cirila Zlobca interpretira dramski igralec Željko Hrs.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke z dveh zgoščenk Glasbeno narodopisnega inštituta, posvečenih koroškemu izročilu, ki sta izšli v letih 1998 in 2003.

V dneh, ko je v Piranu jubilejni 20. festival stare glasbe Tartini, bomo v Komornem studiu poslušali koncertne posnetke z 19. Festivala Tartini, mednarodnega poletnega festivala baročne komorne glasbe v Piranu iz leta 2020. Nastopila bosta izvrstna ansambla za baročno glasbo: ansambel Il terzo suono, ki deluje od leta 2005 s specialisti za staro glasbo iz Slovenije in Italije, izvedel pa bo dela Giuseppa Tartinija, Baldassareja Galuppija in Antonia Vivaldija, ter ansambel Cenacolo musicale, ki ga je ustanovila čembalistka Donatella Busetto, predstavil pa bo skladbe iz italijanske glasbene zakladnice prve polovice 18. stoletja: Francesca Marie Veracinija, Giuseppa Tartinija in Antonia Vivaldija. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.

Otoška država Malta je dežela za poletna pohajkovanja in domovina malteškega viteškega reda. Zato le redkokdo spregovori o malteški izvirni literaturi, kaj šele o malteški radijski igri, ki jo tokrat predvajamo v čast predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, katere članica je tudi Malta. Literatura, gledališče in radijska igra so na tem majhnem otoku sila žive. Bogata ni le malteška literarna zgodovina, ki se je oplajala z mediteranskim žarom Afrike in Sicilije; literatura je še kako živa tudi danes. Svoj novodobni razcvet doživlja od leta 1920, ko je bila ustanovljena Akademija malteških pisateljev. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je dobila tudi vladno podporo in Akademija je prerasla v osnovno in ugledno kulturno ustanovo na Malti. Eden vidnejših članov Akademije je tudi Vincent Vella, rojen leta 1950 in po poklicu jezikoslovec, čigar drame in radijske igre so bile nagrajene na Malti in na tujem. Vella je tudi priznan prozaist. Prostor njegove zgodbe v radijski igri »Ljubiti in negovati«, ki jo bomo predvajali nocoj, je sodobno, urbano okolje in vse skupaj bi se lahko zgodilo kjer koli, ne samo na Malti. Vella v »Ljubiti in negovati« predstavi mučno vsakdanje družinsko življenje zakoncev Hilde in Joca. Hilda živi v nenehnem razočaranju in strahu in po vseh prigovarjanjih svojih najbližjih nikakor ne najde pravega poguma, da bi zapustila nasilnega, nerazumevajočega in prostaškega soproga. A z navidezno srečo in ukano ji le uspe … Težišče Vellove pripovedi so čudaški značaji in obremenjenost njegovih protagonistov z okostenelim življenjskim slogom.

Prevajalec Henrik Ciglič
Dramaturg Alen Jelen
Režiser Igor Likar
Tonski mojster Miro Marinšek
Glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina

Hilda Marijana Brecelj
Eti Iva Krajnc
Joco Uroš Fürst
Margareta Violeta Tomič
Jani Vitja Čretnik
TV voditeljica Mojca Kranjc
Glas igralke v televizijski nadaljevanki Viktorija Bencik
Glas igralca v televizijski nadaljevanki Jure Henigman

Traja 36' 06''
Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2008

Glasbena medigra

Kanadski skladatelj Raymond Murray Schafer, ki nas je v starosti 88 let zapustil 14. avgusta, je na domiseln način združeval sodobno klasično glasbo in premisleke o zvočnih prostorih, zvočni reprodukciji in vprašanjih dojemanja glasbe kot zvoka in umetnosti.
Ukvarjal se je tudi z našim dojemanjem zvoka ob zavedanju, da lahko vse zvoke posnamemo in ponovno poslušamo. V zvezi s tem je oblikoval izraz shizofonija, ki pomeni delitev izvirnega zvoka od njegove reprodukcije. Ta koncept izvira iz izuma elektroakustične opreme za prenos zvoka, kar je pomenilo, da se lahko kateri koli zvok posname in pošlje kamor koli po svetu. Prvotno to ni bilo mogoče, saj je bil vsak zvok izviren in ga je bilo mogoče slišati le enkrat.