Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Tone Škrjanec je neverjeten pesnik: pogosto uporablja znane besede, piše o vsakdanjih rečeh in vendar napiše in ustvari nekaj, ob čemer za hip umolknemo, se morda nasmehnemo, se česa zavemo ali uzremo drugače, kot smo zrli pred branjem njegove pesmi. Kot tak pesnik se Škrjanec predstavi tudi s kratko in preprosto pesmijo Veliki val. Poslušalec bo zelo verjetno vedel več, kot ve lirski subjekt, in vendar bo ob koncu pesmi najverjetneje samo prikimal, se morda zamislil.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Katoliška mladina je organizirala poletna petdnevna tabora za mlade, prvič za srednješolce in drugič za birmance v Bohinju. Oba kampa sta potekala pod naslovom »Nov ogenj«. Udeleženci so na omenjenih kampih spoznavali – kot pravijo njuni avtorji – kako v njihovem življenju deluje Sveti duh. Vsebino kampov za mlade nam predstavljajo koordinatorica obeh programov Marta Mehle iz Katoliške mladine, animatorja na birmanskem kampu Mojca Lesnik in Urh Špital ter udeleženca, bodoča birmanca, Ela in Jakob.

Kot sv. Hildegarda iz Bingna je tudi ona živela in delovala v samostanu. Posvečala se je pisanju, predvsem filozofiji in glasbi, ki ju je združevala. Pisala je tako liturgične kot posvetne verze in jih večkrat tudi spajala. Do danes se je ohranilo približno 50 njenih himn in še nekaj več troparijev.

Iz župnijske cerkve svetega Martina v Podzemlju v Beli krajini na 21. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo. Darujeta jo zlatomašnika Lojze Brce in Jože Ovniček. Pridiga generalni vikar novomeške škofije Božidar Metelko, somašuje pa tamkajšnji župnik Peter Miroslavič. Poje mešani župnijski zbor pod vodstvom Iztoka Štruclja, na orgle igra Jaka Brodarič.

V oddaji Evroradijski koncert predvajamo posnetek koncerta Filharmonični orkester iz Monte Carla, ki je pod dirigentskim vodstvom Christiana Zachariasa nastopil 14. februarja v Avditoriju Rainierja III. v Monaku. Na sporedu koncerta so bili Simfonija št. 83 v g-molu Josepha Haydna, Koncert za klavir in orkester št. 19 v F-duru, K 459 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Sinfonietta Francisa Poulenca.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Zapiski blazneža je naslov ene izmed črtic češkega pisatelja Jiříja Kratochvila, rojenega leta 1940, enega najzanimivejših čeških sodobnih pisateljev. Kot disident je opravljal različne poklice, preden se je lahko posvetil izključno pisanju. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Nesmrtna zgodba, Otožni bog in Obljuba: rekviem za petdeseta leta. V oddaji, s katero nadaljujemo avgustovski cikel češkega humorja, pa boste slišali nekaj duhovitih črtic, avtobiografskih utrinkov in zaokroženih zgodbic iz njegove knjige Nostalgično in ironično Brno, objavljene leta 2001. Prevedla jih je Nives Vidrih, interpretira jih dramski igralec Ivan Rupnik, glasbena oprema Cvetka Bevc, režija Elza Rituper.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tudi danes boste v oddaji Musica noster amor lahko poslušali Orkester italijanske Švice. Avgustovske oddaje namreč namenjamo posnetkom štirih izbranih koncertov pretekle sezone tega odličnega švicarskega sestava. Danes bomo tako predvajali posnetka s koncerta, ki je bil 2. decembra lani v dvorani Kulturnega centra LAC v Luganu. Orkester je tedaj nastopil pod vodstvom gostujočega nemškega dirigenta Markusa Poschnerja, izvedel pa je Suito za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 – mladostno delo Richarda Straussa in Glasbo za strunske instrumente, tolkala in čelesto Béle Bartóka, ki je delo zložil leta 1936 po naročilu dirigenta Paula Sacherja za slovesno obeležje 10-letnice Baselskega komornega orkestra.

S to oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v Cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih.

Oddajo namenjamo slovenskemu organistu Tomažu Sevšku. Kot koncertni solist in komorni glasbenik se dejavno posveča izvajalski praksi na različnih inštrumentih s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. V zadnjih letih se ukvarja tudi s pozabljenim glasbilom – francoskim koncertnim harmonijem iz druge polovice 19. stoletja. Nocoj ga bomo slišali v vlogi organista pri izvedbah skladb Johanna Sebastiana Bacha, Zsigmonda Szathmáryja, Andree Gabrielija, Francisa Poulenca in Primoža Ramovša.

Doris Lessing, avtorica številnih romanov, zbirk kratkih zgodb in esejev, pa tudi dveh opernih libretov, je danes prepoznana kot ena največjih britanskih avtoric 20. stoletja. Leta 2007 je za obsežen literarni opus prejela tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Trinajst let prej, leta 1994, je avtorica izdala prvi del avtobiografije z naslovom Pod kožo, v kateri popisuje obdobje življenja od rojstva leta 1919 do zapustitve Južne Rodezije, danes Zimbabveja, leta 1949. V tem delu se Doris Lessing pred bralčevimi očmi zarisuje kot oseba, ki prestopa meje kot drzna borka za pravice ponižanih in razžaljenih v tej takrat konservativni afriški državi ter kot oseba, ki je bila nenehno pozorna na svoje notranje vzgibe.

Milan Vincetič je bil vsestranski ustvarjalec, a njegov posluh za ritem in zvočnost besed, za rabo narečnih izrazov in njegov žar za ustvarjanje novih pomenskih skovank so se najbolj izrazili v poeziji. Ta je zaživela v izjemno raznolikih razpoloženjih in oblikah. Za oddajo smo izbrali cikla formalno enotnih trivrstičnih pesmi. Vincetič v njih duhovito, lirično in mestoma refleksivno tematizira predvsem ljubezen in erotiko, pa tudi bivanjska vprašanja. Interpretira Boris Ostan.

Letošnji festival Radovljica bo sklenil ansambel Sequentia s skrivnostno glasbeno tradicijo, ki jo prežema občutek sanjskega, v kateri najdemo opis nebes, povezan pa je s takratnim brutalnim svetom 10. in 11. stoletja.

Leta 1834 rojeni češki pesnik, pisatelj in novinar Jan Neruda je bil najvidnejši predstavnik romantične skupine »majevcev«, ustvarjalcev, ki so se zbirali okoli časopisa Maj. V letih, ki so sledila, pa se je uveljavil kot utemeljitelj češkega realizma. V stoletju pozitivizma in tehničnega napredka je Neruda v svojih delih neomajno povzdigoval človeški razum, eno izmed osrednjih mest v njegovem ustvarjalnem opusu pa je zavzemala tudi domoljubna tematika. Predlogo za oddajo, ki je leta 2011 nastala v režiji Klemna Markovčiča, je pripravila Tadeja Šergan.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.