Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

Leta 1938 rojenega ameriškega pesnika srbskih korenin Charlesa Simica Američani prištevajo med svoje najeminentnejše sodobne ustvarjalce. Simic v svoji poeziji opisuje vsakdanjosti, za katerimi pa bralec pogosto lahko zasluti napetost, nekaj temačnega. A kljub temu njegovim verzom ne manjka humornih tonov. Pesem interpretira Milan Štefe.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci Uredništva za resno glasbo.

V petih oddajah bomo spoznali življenje in delo plodovitega skladatelja, ki je v esenco svojih del zapisoval marsikatera vprašanja in pomisleke o odnosu življenja in smrti ter ponujal boleče, transcendentalne, predvsem pa prvoosebne in čustveno nabite glasbene odgovore nanje. Mladega, zagnanega in prezentnega dirigenta, neposrednega, kritičnega glasbenega misleca ter profesorja. Slišali bomo njegova temeljna dela ter ob poslušanju kronološko sledili skladateljevemu glasbenemu razvoju in ga komentirali. Iz Tematske publikacije Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo iz leta 2012, ki je v celoti posvečena Zvonimirju Cigliču, bomo izbrali najzanimivejše in najbolj povedne skladateljeve citate, ki nam bodo pomagali pri neposrednem pogledu v njegovo življenjsko filozofijo.

Poudarjamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200. obletnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra, sta ga z Dnevom odprtih vrat zaznamovala naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih dveh letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19. stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot sto podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek–Varufakis.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ob 200-letnici ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem se pogovarjamo z direktorjema naslednikov tega muzeja do začetka 20ih let 20. stoletja v Ljubljani, ko se je transformiral v Narodni muzej. Že nekaj let Prirodoslovni muzej Slovenije vodi dr. Breda Činč Juhant, od lanskega decembra pa dr. Pavel Car Narodni muzej Slovenije. Poleg njune dediščinske vloge in pogojev delovanja v stavbi Rudolfinuma, neorenesančni palači iz leta 1888, sogovornika izpostavljata še enotnost razumevanja kulturne in naravne dediščine - spoznanje, do katerega bi počasi morala priti tudi naša država. V pogovoru poudarjata tudi, kaj ju predvsem druži v skrbi za dediščino.

Francoska skladateljica in pianistka Cécile Chaminade je ustvarjala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. V drugi oddaji Ženske v svetu glasbe, posvečeni njeni ustvarjalnosti, bomo predstavili izbor del iz njenega opusa komornih skladb in koncertantne glasbe. Cécile Chaminade je ustvarila približno 400 skladb, bila je virtuozna pianistka in ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali njen Karnevalski valček, op. 73, za dva klavirja, Špansko serenado za violino in klavir, stavek iz Klavirskega tria v a-molu, št. 2, op. 34, in Concertino za flavto in orkester, op. 107.

V Narodnem muzeju Slovenije so v okviru serije Viri: Gradivo za materialno kulturo Slovencev izdali monografijo Oklepi. Njen avtor je dr. Tomaž Lazar, muzejski svetovalec v Narodnem muzeju Slovenije. Serija Viri je začela izhajati leta 1994. V njej so predstavljeni rezultati raziskav s področja materialne kulture v različnih zgodovinskih obdobjih v Sloveniji. Njen namen je ovrednotiti materialne ostanke iz preteklosti in določiti njihov pomen kot zgodovinskega vira v primerjavi s pisnimi viri. V seriji predstavljajo materialne zbirke, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije, osredotočajo pa se tudi na posamezne vidike materialne kulture Slovencev. Med zbirkami, ki jih hranijo v Narodnem muzeju Slovenije, je tudi zbirka orožja in bojne opreme, ki sodi med osrednje, v javnosti najbolj znane sklope gradiva v omenjenem muzeju. Glede na število eksponatov, njihovo raznovrstnost in zgodovinsko vrednost je zbirka več kot 3500 predmetov gotovo najpomembnejša zaključena celota svoje vrste v Sloveniji. In prav na tej zbirki temelji tudi obširna monografija Oklepi.

Sklop oddaj, posvečen Donu Ellisu in njegovim nadvse edinstvenim "godbam", gre h koncu. V izvedbi Don Ellis Orchestra pod skladateljevim vodstvom v predzadnji, 8. oddaji predstavljamo še z latino ritmi prežeto skladbo Samba Baiada in mojstrovino t. i. Tretje smeri z naslovom Strawberry Soup.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo finale komornega dela Mednarodnega tekmovanja Antonina Dvořáka Concertino Praga, ki je potekalo 17. septembra v samostanu svete Neže Praške v Pragi. Prirejata ga Češka Akademija za glasbo in Češki radio, namenjeno pa je tako solistom kot tudi komornim skupinam. Letos je zaradi lanskega covidnega izpada potekalo kar dvojno tekmovanje, in sicer za komorne skupine in soliste, v Novih glasbenih generacijah pa poslušamo posnetke z obeh sklepnih koncertov.
Cikel smo začeli s prvim delom koncerta komornih sestavov ter poslušali nastopa tretjeuvrščenega tria Višegrad in drugouvrščenega tria INNsolitus, v drugem delu pa bodo zaigrali člani dua Mráček–Pěruška ter godalnega kvarteta Veloce.

Zoltan Kodaly: Duo za violino in violončelo, op.7
Violina – Kristian Mráček, violončelo – David Pěruška

Gražyna Bacewicz: Godalni kvartet št. 4 , Andante – Allegro molto
Aleksander Borodin: Godalni kvartet št. 2 v D-duru. Scherzo: Allegro in Notturno. Andante
Godalni kvartet Veloce: violina – Paulina Helena Tomczuk in Julia Charmuszko, viola – Oliwia Stawicka, violončelio – Konstancja Šmietańska

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Kogoj velja za eno bolj tragičnih osebnosti med slovenskimi skladatelji. Čeprav je bil morda najbolj nadarjen med ustvarjalci svojega časa, mu življenjska usoda ni dovolila, da bi svoj dar povsem razvil. Njegova glasba ni imela nič skupnega z zunanjimi prizadevanji, temveč si je prizadevala za absolutno umetniško resnico. Kogoj je bil prepričan, da je v svojem bistvu glasba postavljena v človekovo notranjost. Tako naj bi glasbeno delovanje človeka sililo v vedno večjo poglobitev in ločevanje zunanjega sveta od notranjega.

Glasbena medigra.

Pisatelj in nekdanji tajni agent MI5 in MI6 John Le Carré - z rojstnim imenom David John Moore Cornwell (19. oktober 1931 – 12. december 2020) je ustvaril vrsto vrhunskih trilerjev. Ob 90. obletnici rojstva se mu bomo poklonili z odlomkom iz njegovega romana Izdajalec po naši meri, z odlomkom o ritualih in praksi ruskega organiziranega kriminala. Odlomek interpretira dramski igralec Matej Puc.

Pisatelj, prevajalec in literarni kritik Aleš Berger je leta 1998 prejel Rožančevo nagrado za knjigo Krokiji in beležke. Esej Srečevanja z dramatiko Daneta Zajca je podal na simpoziju na SAZU-ju oktobra 2019 ob 90. obletnici rojstva akademika Daneta Zajca. Glasbene vrinke je pripravil Mihael Kozjek, in sicer odlomke iz Požgane trave za srednji glas in orkester skladatelja Lojzeta Lebiča; poje Marjana Lipovšek, Simfonični orkester RTV Slovenija vodi Stanislav Macura. Zvočni oblikovalec Vito Plavčak, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.

BBC-jev simfonični orkester se je 13. avgusta na festivalu Proms drugič predstavil z Martynom Brabbinsom za dirigentskim pultom na koncertu, ki je postavil naravo in letne čase v središče pozornosti. Kot mladenič je skladatelj Anthony Payne, ki je umrl aprila letos, močno prevzel angleški romantizem skladateljev, kot je bil Frederick Delius, in šele ko se je oddaljil od njega, je našel svoj lastni glas ter to proslavil v svoji skladbi Spring’s Shining Wake/Pomladno sijoče prebujanje.
V nekem pogledu se tudi Beethoven umika od vira navdiha za svojo šesto, Pastoralno simfonijo, narave in podeželja okoli Dunaja, da bi ustvaril mojstrovino, ki raje govori o občutku kot le o tonskem slikanju.
Manj pa je znano o dejanskem navdihu Berliozovega revolucionarnega pesemskega cikla Les nuits d’été/Poletne noči, sonornega izraza ljubezni in izgube, ki je učinkovit v izvirniku za glas in klavir, a toliko močnejši v pikantni orkestraciji. Izvedla ga je redna gostja Promsa, mezzosopranistka Sarah Connolly.

Dogaja se v spletu mimobežnih odnosov, ki presegajo klasičen ljubezenski trikotnik, v ospredju so namreč odnosi dveh mater in dveh hčera. Adagio je pravzaprav "zgodba o odraščanju odraslih", o prepletanju drobnih vsakdanjosti in velikih odločitev, o staranju, odhajanju, prisvajanju in trganju vezi med otroki in starši.
Ponuja množico spreminjajočih se zornih kotov in dobrih priložnosti za večplastno upodobitev ženskih likov.

Avtorica besedila: Lada Kaštelan
Režiser: Miha Alujevič
Mojster zvoka: Dejan Guzelj
Urednica Radia Maribor in producentka: Lučka Gruden

Zora: Minu Kjuder
Mira: Alenka Tetičkovič
Maja: Bernarda Oman
Majina mama: Anica Kumer\t
Ivo: Miro Podjed
\t
Traja: 38'49''
Produkcija radia Maribor 1999.

\t
\t

Glasbena medigra.

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.