Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Glasbena mladina ljubljanska v Rdeči dvorani Magistrata pripravlja koncert iz cikla Zvoki mladih. V prvem delu koncerta bosta nastopata saksofonist Lan Meden in pianistka Iren Seleljo, v drugem delu pa violinistka Katarina Kralj in pianistka Tanja Šterman.
Glasbena matica v Viteški dvorani v Križankah prireja koncert iz cikla Pevski obeti. Na koncertu se predstavljajo mladi pevci sopranistki Tanja Klančnik in Anemarija Štefančič ter baritonist Lovro Korošec.
V Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah bo koncert z naslovom Navdih dela Christopha Graupnerja, Johanna Sebastiana Bacha, Roberta Schumanna in Carla Frühlinga. Nastopajo klarinetist Mate Bekavac, violončelist Giovanni Gnocchi in pianistka Cornelia Herrmann.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Nemški pesnik, prevajalec in orientalist Friedrich Rückert je živel v letih od 1788 do 1866. Njegova poezija nam je, Slovencem, slabo poznana, zato bo izbor iz nemške romantične poezije, v kateri bo najti tudi Rückerta in bo izšla pri založbi Družina, toliko bolj zanimiv. Prevajalca sta Brane Senegačnik in Matej Venier, ki je prevedel tudi ljubezenski dvogovor v sonetu z naslovom Amaryllis.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Čeprav je Emil Adamič pisal tudi glasbo za klavir, orkester in druge glasbene zasedbe, je najbolj znan po svojih zborovskih skladbah. Z zbori je bil povezan vse življenje – najprej kot pevec, pozneje kot zborovodja različnih pevskih sestavov, hkrati pa že od mladih nog tudi kot avtor.
Pomembno mesto v skladateljevem opusu predstavlja tudi suita Ljubljanski akvareli. Skladbo sestavlja poetična shema, naravnana na znane ljubljanske kotičke, ki jih Adamič prikazuje v objektivno realističnem ali duhovitem ozračju."

Dalibor Miklavčič igra na različne inštrumente s tipkami, kot velik občudovalec Mozartove glasbe je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki še niso bile izdane, odkrivajo pa skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha. Z Daliborjem Miklavčičem se pogovarja Anamarija Štukelj Cusma.

Premierno predstavljamo dve skladbi Žarka Živkovića, ki sta bili krstno izvedeni na koncertu v Slovenski filharmoniji 14. oktobra letos. Skladatelj ju je napisal na pesniško misel Daneta Zajca, gre za zborovsko skladbo Rože noči in samospev Gozd. V nadaljevanju pa glasba Blaža Arniča, njegova simfonična pesnitev Gozdovi pojejo, op. 27 in Trio za klavir, violino in violončelo, op. 6.

Pisalo se je leto 1884, ko je na naših tleh zasvetila prva žarnica. Kmalu so z elektiko poganjali prve stroje v tovarnah in delavnicah. Nastajale so manjše tovarniške elektrarne, kjer so generatorje gnali s paro, vodo ali motorji z notranjim zgorevanjem. Pozneje so začeli elektriko proizvajati za javne potrebe in postopno graditi električno omerežje. Elektrika je v slabem stoletju in pol naredila razvoj neslutenih možnosti.

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer je na pesniškem sejmu Marché de la Poésie sodelovalo več slovenskih pesnic in pesnikov.

Petr Popelka, šef dirigent Norveškega radijskega orkestra v Oslu, glavni gostujoči dirigent Filharmonije Janáček Ostrava in gost številnih prestižnih orkestrov in opernih hiš po vsem svetu, je za svoj drugi nastop s Simfoničnim orkestrom Praškega radia izbral kombinacijo češke in nemške glasbe:
Bohuslav Martinu: Koncert za violino, klavir in orkester, H. 342
Wolfgang Rihm: Ernster Gesang za orkester
Johannes Brahms: Simfonija št. 3 v F-duru, op. 90
Solista: violinist Josef Špaček, pianist Miroslav Sekera.

Zanimanje za korejski jezik in kulturo v Sloveniji narašča. Spoznavati ju želijo ne le srednješolci in študenti, vedno več zanimanja kažejo tudi osnovnošolci. Svojo radovednost lahko potešijo na Inštitutu Kralj Sejong: prvem korejskem jezikovnem in kulturnem centru v Sloveniji, ki je zaživel letos v Ljubljani. V oddaji bomo osvetlili lastnosti tega jezika in kulture. Ena izmed zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak koncept uri – naše.

S Slovesnim spevom Felixa Mendelssohna Bartholdyja napovedujemo glasbeni mozaik v znamenju romantike in njenih odmevov na naših tleh: v oddaji se nam namreč obetajo še Štiri pesmi za ženski zbor, dva rogova in harfo Johannesa Brahmsa in izbor skladb iz Šestih pesmi, op. 2 Antona Lajovca.

"...Ker je bilo v Nemčij v povojnem času neverno, smo imeli spremstvo. Mene je zelo motilo, ker sem bil vajen tavati sam po ulicah, tako kot v Beogradu. Nekajkrat sem vseeno poskusil, ampak je oče vsakič ponorel. To je bilo zame hudo, ker sem bil radoveden in nemiren otrok..."

Rac bere Raca.
Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Dobrodošli v drugem dejanju muzikala Vse je mogoče, ki je postavljen na krov potniške čezoceanke, ki pluje iz New Yorka v London in na katerem je tudi barska pevka Reno Sweeney (reno svini). Njen prijatelj Billy Crocker (bili kroker) je na ladji slepi potnik, tako zelo si namreč želi biti blizu svoje ljubezni Hope Harcourt (houp harkort), a težava je v tem, da je Hope zaročena s premožnim lordom Evelynom Oakleightom (evelinom ouklijem). Del tega ljubezenskega trikotnika na luksuzni potniški čezoceanki pa sta tudi javni sovražnik številka 13, Moonface Martin (munfejs martin), in njegova pajdašica Erma (erma). S pomočjo preoblek, plešočih mornarjev in dobrega starega izsiljevanja Reno in Martin združita moči, da bi Billyju pomagala osvojiti Hope.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Današnji literarni večer smo poiskali globoko v radijskem arhivu. Pesnik in prevajalec Severin Šali, rojen 22. oktobra 1911 v Podliscu pri Dobrniču v Suhi krajini, je prvo pesniško zbirko Slap tišine je izdal leta 1940, med vojno, ko je urejal tudi znano Slovenčevo knjižnico, sta izšli še Srečevanja med smrtjo in Spev rodni zemlji, nato pa je sledil skoraj štiridesetletni pesniški molk, ko je deloval predvsem kot urednik in prevajalec iz francoščine in večine slovanskih jezikov. V zadnjem desetletju življenja pa je izdal še dve pesniški zbirki in dve za otroke.
O prvih treh zbirkah je pred natanko petdesetimi leti pripovedoval v oddaji Večer s Severinom Šalijem.

ODPOVED: Poslušali ste Večer s Severinom Šalijem, poleg avtorja pa sta v njem nastopila še igralca Vladoša Simšič in Boris Kralj. Oddajo je režiral Hinko Košak, posneta je bila leta 1971.

Založba Kairos je s štirimi ploščami v središče postavljajo poljsko glasbeno ustvarjalnost zadnjih generacij. Izbrali smo glasbo Wojciecha Błażejczyka (plošča nosi naslov General theory of relativity, Splošna teorija relativnosti), ki z angažirano noto in veščim skladateljskim peresom skuša z glasbeno in zunajglasbeno mislijo zajeti čas postmoderne informacijske razpršenosti in političnega sprenevedanja.

V oddajo smo uvrstili nekaj pesmi hrvaškega pesnika Romea Mihaljevića. Pesmi s sugestivnim podobjem so bile objavljene v njegovi pesniški zbirki Do mraza, zbirki, ki jo je leta 2019 izdalo Hrvaško društvo pisateljev.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.