Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V Glasbenih poudarkih izpostavljamo Glasbeni portret.
Se je mogoče približati osebnosti in delu legendarne Marthe Argerich, najslavnejše pianistke sveta? Dekle, ki je že v mladosti s svojim igranjem sprožilo evforijo glasbene srenje ter poslušalcev vseh celin, je za življenja postala pianistična legenda, ki še danes, v svojem osemdesetem letu, z nezmanjšano močjo in energijo premika meje nemogočega ter spravlja kritike in občinstvo v zamaknjeno občudovanje njene klavirske spretnosti in glasbene občutljivosti.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na praznik reformacije bomo posegli po knjigi pesnika in filozofa Gorazda Kocijančiča z naslovom Primož Trubar zapušča Ljubljano. V njej najdemo pesem Prerokba, ob kateri si lahko zamišljamo, da verze izgovarja pisatelj prve knjige v slovenščini. S to metodo je namreč napisana celotna Kocijančičeva zbirka – tudi v smislu: kdo vse pa ni Trubar – zdaj, tukaj?

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

31. oktobra v Sloveniji praznujemo dan reformacije kot državni praznik in dela prost dan. Reformacijsko gibanje v 16. stoletju je Slovenkam in Slovencem prineslo prvo knjigo v slovenščini, zato ta dan praznujemo tudi kot rojstvo slovenskega knjižnega jezika.
Tudi letos smo s številnimi dogodki zaznamovali dan reformacije, z državno proslavo v Krškem, prazničnim bogoslužjem v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti na dan praznika. V Prekmurju, kjer živi največ pripadnikov protestantskih cerkva, večina izmed njih pripada Evangeličanski cerkvi augsburške veroizpovedi v Sloveniji, so tradicionalno pripravili največ dogodkov ob tem prazniku. Med drugim dva simpozija, posvečena 500. obletnici rojstva Adama Bohoriča in 250. obletnici izida Nouvoga zakona Štefana Kuzmiča. Ta prevod je – kot pravi direktorica zavoda Primoža Trubarja pri Evangeličanski cerkvi v Sloveniji ter dobra poznavalka protestantizma in zgodovine Prekmurja dr. Klaudija Sedar – temeljno delo prekmurskega protestantskega slovstva.

Orfej iz Amsterdama je vzdevek, ki se je skladatelja prijel zaradi glasbe, ki jo je ustvarjal in poustvarjal. Od njegove smrti letos mineva 400 let, svoje domovine ni nikoli zapustil, kljub temu je s svojim ustvarjanjem vplival na številne sodobnike. Največ je pisal za instrumente s tipkami, precejšen del njegovega opusa je tudi glasba z duhovno vsebino, posebno psalmi in protestantski korali v vokalnih in instrumentalnih priredbah.

Iz evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti na praznik dneva reformacije neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, ki ga vodita evangeličanska duhovnica Judit Andrejek in škof Leon Novak. Pri njem sodelujejo tamkajšnji verniki. Za glasbeni del skrbijo skupina za slavljenje Selah, mladinska glasbena skupina ter organistka Patricija Kisilak.

Orkester romanske Švice in pianistka Lise de la Salle sta nastopila 8. oktobra v Viktorijini dvorani v Ženevi v Švici. Koncert je vodil dirigent Fabio Luisi, na sporedu koncerta pa sta bila Koncert za klavir in orkester št. 4 v g-molu, op. 40 Sergeja Rahmaninova ter Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Cikel humoresk angleškega pisatelja P. G. Wodehousa končujemo z odlomkoma iz kratkega romana Doktorica Sally, ki je izšel leta 1932.
Glavna lika sta dr. Sally Smith, ki poleg medicine obvlada golf, in Bill Bannister, ki se vanjo zaljubi. V oddajo smo vključili prvo poglavje, v katerem Billov skrbnik sir Hugo Drake sreča čedno, mlado golfistko Sally, ki je tudi zdravnica. V desetem poglavju Sally s pretvezo, da je Bill hudo bolan, zvabijo na podeželje. Doktorico Sally je prevedel Oljan Repič.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nacionalni orkester Romunskega radia je sedemindvajsetega novembra leta 2015 pod vodstvom Nicolaeja Moldoveanuja nastopil v koncertni dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Spored so sestavljali uvertura k operi Čarostrelec Carla Marie von Webra, Trojni koncert za violino, violončelo, klavir in orkester romunskega skladatelja Paula Constantinescuja, ki je deloval sredi 20. stoletja, in Ravelova orkestrirana različica Slik z razstave Modesta Musorgskega. V solističnih vlogah so v Trojnem koncertu nastopili violinist Rafael Butaru, violončelist Razvan Suma in pianistka Rebeca Omordia.

Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo torej z gostom, nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filom, odpirali vprašanja, povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije.

Triosonata je bila kot najbolj razširjena oblika ansambelske igre še posebno priljubljena konec 17. in na začetku 18. stoletja. Skladatelji so triosonate pisali za dve sopranski glasbili in basso continuo, tega sta izvajala akordičen instrument, kot je čembalo, in melodičen instrument, ki je podvajal njegov basovski part. Pozneje so nekateri skladatelji obliko triosonate prenesli tudi na instrumente s tipkami, pri orglah tako tri enakovredne glasove izvajajo obe roki in noge v pedalu. Bach, ki je ustvarjal v vseh oblikah, je tudi to razvil do popolnosti.

Na praznični dan: pet pisem Primoža Trubarja v boju za slovensko besedo: Henriku Bullingerju (Reütlingen, 13. septembra 1555), Deželnemu glavarju Jakobu Lambergu, deželnemu oskrbniku Joštu Gallenbergu in kranjskim odbornikom (Kempten, 12. januarja 1560), Ivanu baronu Ungnadu (Kempten, 1. aprila 1560), Krištofu vojvodi Württemberškemu (Stuttgart, 13. julija 1560), Adamu Bohoriču (Ljubljana, 1. avgusta 1565).

Se je mogoče približati osebnosti in delu legendarne Marthe Argerich, najslavnejše pianistke sveta? Dekle, ki je že v mladosti s svojim igranjem sprožilo evforijo glasbene srenje ter poslušalcev vseh celin, je za življenja postala pianistična legenda, ki še danes, v svojem osemdesetem letu, z nezmanjšano močjo in energijo premika meje nemogočega ter spravlja kritike in občinstvo v zamaknjeno občudovanje njene klavirske spretnosti in glasbene občutljivosti.

Jezikoslovec in šolnik Adam Bohorič se je rodil okoli leta 1520 v okolici Brestanice, umrl pa na prehodu iz 16. v 17. stoletje v Nemčiji.
Njegovo najpomembnejše delo je slovnica z naslovom Arcticae horulae succisivae de Latinocarniolana literatura (Proste zimske urice o latinskokranjski slovnici, 1584), ki pomeni pomemben mejnik v zgodovini slovenskega slovničarstva. Gre za didaktično slovnico za praktično rabo, namenjeno predvsem govorcem slovenščine z dobrim poznavanjem osnov latinske slovnice in znanjem nemščine. Za današnjo oddajo Literarni portret smo izbrali odlomka iz Predgovora (praefatio), ki je obsežnejši od običajnih uvodov v evropske slovnice ljudskih jezikov. V Slovenski biografiji lahko še preberemo, da je bila Bohoričeva slovnica v dveh tiskanih predelavah v rabi do konca 18. stoletja. Misli iz uvoda v slovnico zasledimo v številnih poznejših delih, najočitneje v uvodu v slovnico Marka Pohlina (1768).

Gorazd Kocijančič je filozof, esejist, pesnik, urednik in prevajalec. Sodeloval je pri nastanku slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, prevedel je celoten Platonov opus. Na dan reformacije v Literarnem nokturnu objavljamo cikel njegovih pesmi z naslovom Primož Trubar zapušča Ljubljano. Interpretira jih dramski igralec Pavle Ravnohrib.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.