Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov:
- 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije
- Zvoki mladih na Magistratu
- Pevski obeti III
- Koncert samospevov Josipa Ipavca v Novem mestu

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Kajetan Kovič (1931–2014), klasik sodobne slovenske poezije, je prve pesmi objavil že davnega leta 1948. Pozneje se je njegova poezija spreminjala, pesnik je v ospredje postavljal različne tematike, med drugim tudi naravo. To velja tudi za njegovo pesniško zbirko Kalejdoskop iz njegovega poznega obdobja, ta je izšla leta 2001. Iz te zbirke je pesem Dež, ki jo interpretira Aljoša Ternovšek.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Njegova družina ni bila premožna, tako kot je bilo med učitelji v cesarstvu pogosto, zato mlademu Leošu kljub očitni glasbeni nadarjenosti pri glasbenem izobraževanju ni mogla stati ob strani. Čeprav mu je oče namenil učiteljsko pot, si je izbojeval glasbeno. Najprej se je izobraževal kot orglavec na najrazličnejših, predvsem cerkvenih šolah, končno pa tudi na praški. Živel je v popolni bedi; to izpričuje tudi podatek, da je vadil na narisani klaviaturi, zvok pa si je predstavljal v glavi.

V petek, 12. novembra, bo v okviru cikla kitarskih koncertov »rasgueado« na Cekinovem gradu v Ljubljani nastopil kitarist in skladatelj Timotej Kosovinc. Na koncertu bo izvedel dela Johanna Sebastiana Bacha, Maura Giulianija, Manuela de Falle in lastne skladbe. Umetnik že dalj časa živi in ustvarja na Dunaju, kjer je na tamkajšnji Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost diplomiral iz kitare, kompozicije in glasbene pedagogike. Trenutno piše doktorsko disertacijo na področju glasbene analitike in Haydnove simfonike, poleg skladanja in koncertiranja pa se posveča tudi poučevanju. Pred pol leta smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.

Skladatelj Lucijan Marija Škerjanc je deloval tudi kot pianist, dirigent, glasbeni pedagog, muzikolog in glasbeni pisec. Bil je ena osrednjih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja. Rodil se je 17. decembra 1900 v Gradcu, glasbo je študiral v Pragi, na Dunaju, v Parizu in v Baslu. S komponiranjem se je začel ukvarjati že v gimnazijskih letih, takrat je napisal nekaj opernih poskusov in vrsto komornih del ter samospevov, ki so večinoma izgubljeni. V oddaji predvajamo njegovo Dramatično uverturo, Klavirski trio in Concertino za flavto in orkester.

Ob stoti obletnici prve svetovne vojne smo veliko napisali in povedali o sami fronti, a skoraj nič o dagajanju v zaledju. V tej luči je zgovoren primer Črnega Vrha nad Idrijo, kraja in tedanje občine, ki ga je vojna iz razmeroma bogatega življenja pod Avstro-Ogrsko na prelomu stoletja pahnila v hudo pomanjkanje ter na koncu še v naročje fašistične Italije in ga ločila od matičnega naroda.

Slovensko narodno gledališče Nova Gorica ima novo direktorico. Po koncu uspešnega petletnega mandata Maje Jerman Bratec je vodenje prevzela Mirjam Drnovšček, ki je bila desetletje na čelu Prešernovega gledališča Kranj. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Mariborsko dvorišče se v štirih letnih časih zvrsti na slikarskih podobah Roka Predina. Njegov pogled z višine razkrije prebivalce v sodobni urbani krajini, ki pa se naslanja na starejšo tradicijo Breuglovih motivov družabnega življenja ali Canalettovih beneških vedut. Napovedujemo tudi 2. koncert cikla Sozvočje svetov Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije.

Dušanu Mukiču je Slavistično društvo Slovenije podelilo priznanje za ohranjanje porabske kulturne dediščine in porabskega narečja. Mukič je dejaven na številnih področjih, saj je novinar, prevajalec in glasbenik. Med njegova največja dela sodi knjiga Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega, ki jo je pripravil skupaj s svojo materjo Marijo Kozar Mukič, s katero si tudi deli priznanje društva. V torkovih Jezikovnih pogovorih ga bomo vprašali, kakšna sporočila je mogoče povedati in slišati le v porabskem narečju in nikjer drugje. Ob 18 h na programu Ars.

Ansambel vedno znova navdušuje tako kritike kot tudi občinstvo.
V njem se vsako leto dvakrat združijo izbrani pevci z vseh celin, zadnje leto pa pandemija srečanja in nastope preprečuje. Sicer pa je zbor edinstvena izkušnja za pevce, ki si v njem zgradijo mnogo prijateljstev in poznanstev, ne nazadnje je ansambel tudi Unescov 'ambasador dobre volje'.

"...Sojenje na sodišču se je vleklo v nedogled: celo dopoldne je trajalo, da so povedali, kakšna kazen me čaka. Molčal sem. Zaprl sem se ko školjka. Razmišljal sem o tem, kakšno budalo sem naredil iz sebe. Gledal sem v tla in čakal, da bo konec. Vse skupaj je bilo zelo mučno.
Nazadnje sem dobil pogojno kazen in mi ni bilo treba v zapor, najbrž v veliki meri zaradi tega, ker sem vse priznal, pa ker sem bil sveže poročen mož in oče komaj rojenega otroka ..."

Rac bere Raca.

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Poslušajte raskav glas, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 1 Radia Slovenija maja 2021.

Tudi danes bomo v družbi muzikala Natakarica, v izvirniku Waitress, ki je nastal po istoimenskem filmu iz leta 2007. Glasbo in besedila songov je spisala Sara Bareilles, ki je bila za svoje delo nagrajena z nominacijama za nagradi tony in grammy, Jessie Nelson pa se je podpisala pod scenarij.
Muzikal, ki je na odrske deske prvič stopil leta 2015, plete zgodbo okoli natakarice, ki je ujeta v nesrečni zakon, in ki se v času, ko nenačrtovano zanosi, zaplete še s svojim ginekologom. Ujeti v mrežo odnosov se ji kot pot k svobodi pokaže glavna nagrada tekmovanja v izdelovanju pit.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Trilogija o vojni in vojskovanju, naporu in junaštvu, nemiru in malodušju.

Rolf Riehm je v sodobno glasbo vstopil kot oboist, potem pa večino svojega življenja poučeval kompozicijo. Svoj opus je kmalu umaknil od modernizma, ki pooblašča samega sebe, in svoj glasbeni izraz odprl predvsem politični osti in filozofskim premislekom, za katere je prepričan, da jih lahko artikulira tudi povsem glasbeno, četudi so mu često v pomoč tudi besede.

Christian Kracht se je rodil leta 1966 v Seenanu v Švici in piše v nemščini. Šolal se je v številnih internatih po svetu, med drugim v Nemčiji, Franciji, Kanadi in Ameriki, pozneje pa je živel in živi v številnih deželah na različnih celinah. V romanu Imperij (iz leta 2012) pripoveduje o resnični osebi, o nürnberškem lekarnarju Augustu Engelhardtu, resnične pa so tudi skoraj vse druge osebe v knjigi. Engelhardta zaradi njegovega nudizma in vegetarijanstva v konservativni družbi s strogimi pravili zasmehujejo in celo zaprejo. Ker ne more živeti tako, kot si zamišlja, se odpravi v tujino.
Roman je prevedel Slavo Šerc, izšel pa je pri Literarno-umetniškem društvu Šerpa.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.