Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Koncert za violino in orkester Edvarda Elgarja je zaradi svojih liričnih melodij, obsega in premišljeno zapisanega solističnega parta kmalu po premierni izvedbi, leta 1910, doživel velik mednarodni uspeh. Kljub temu, da je v začetku 20. stoletja Elgarjeva glasba že veljala za staromodno, so njegov koncert izvajali sami priznani solisti. Do konca stoletja ga je posnelo več kot dvajset violinistov! Še danes velja za enega najtežjih koncertov v violinskem repertoarju, ne samo zaradi svoje dolžine (izvedba traja med 50 in 55 minut) pač pa zaradi nenehnih dvojemk, hitrih menjav strun in zahtevnih, nenadnih ter velikih sprememb leg v levi roki. Elgar je koncert napisal za violinista Fritza Kreislerja, ki mu je pomagal z nasveti glede določenih pasaž – kljub temu da je bil tudi Elgar sam dober violinist. Tudi William Henry Reed, dolgoletni koncertni mojster Londonskega simfoničnega orkestra, je skladatelju pomagal pri lokovanju in prstnih redih – dokler ni bila vsaka fraza odigrana tolikokrat, da o tehničnih zagatah ni bilo več sledu. Od tu naprej pa se je moral vsak violinist znajti sam …

Poslušamo:
Edvard Elgar: Koncert za violino in orkester
Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6, op. 74 - sklepni stavek: Finale - Adagio Lamentoso

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Delo je nastalo leta 1888 in velja za eno izmed skladateljevih najbolj priljubljenih simfonij. Kljub številnim zlonamernim kritikam je simfonija že v času skladateljevega življenja doživela lep uspeh. Po izvedbi leta 1890 v Hamburgu je Čajkovskemu osebno čestital Johannes Brahms. V skladateljevi beležki lahko ob skicah dela preberemo: »Uvod. Popolna vdanost v usodo ali – to je isto – v neizprosne sklepe Previdnosti. Allegro (I ) nezadovoljstvo, dvom, pritoževanje, očitki. (II) Ali bi se moral človek okleniti vere??? Čudovit program, če ga bom le zmogel izpeljati.« V isti glasbeni beležnici najdemo ob 2. temi drugega stavka skladateljev komentar: »tolažba, žarek luči«, pod njo pa odgovor: »ni upanja«.

Slovenska kulturna in intelektualna moč ni stisnjena le v našo deželico. Najdemo jo tudi daleč onkraj morja, tam, kamor so odhajali rojaki po boljše življenje. Grafologinja, svetovljanka in pesnica Ana Ličen se je rodila v Buenos Airesu staršem, ki so tja prišli s Primorske.

V tretjem delu oddaje nadaljujemo s poslušanjem Simfonije št. 5 v e-molu, op. 64 Petra Iljiča Čajkovskega. Slišali bomo še njej tretji in četrti stavek v izvedbi Dunajskih filharmonikov pod vodstvom Herberta von Karajana. Sledila bosta Koncert za kontrabas in orkester Segeja Kusevickega ter Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča.

V zadnjem delu oddaje se bomo posvetili trem sodobnim islandskim skladateljem, ki ustvarjajo, oz. so ustvarjali na presečiščih klasične, filmske, ambientalne in elektronske glasbe. Čeprav je vsak med njimi razvil svojevrsten glasbeni slog s prepoznavno zvočnostjo in raznolikimi metodami komponiranja, je tisto, kar povezuje vse tri umetnike, posebna naklonjenost godalom. Z njimi gradijo na pripovedni in čustveni komponenti skladb. Z nami bodo: Jóhann Jóhannsson, Ólafur Arnalds in Hildur Gu?nadóttir.

Komorni zbor Grgar, Nova Gorica je bil ustanovljen leta 2006 najprej z imenom Vokalna skupina Grgar. Naslednje leto je svoj sedež ustanovil v Novi Gorici, saj združuje pevke in pevce s širše Goriške. Sestav od 25 do 30 pevk vodita dve zborovodji, od ustanovitve Andrej Filipič, leta 2014 pa se mu je pridružil še Jani Klančič.
Predstavljamo zgoščenko Ledeni utrinki, ki jo je zbor izdal v letu pred začetkom epidemije. Na njej so zbrane skladbe sodobnejših skandinavskih in baltskih skladateljev.

Dr. Mirka Cudermana smo desetletja doživljali na koncertnih odrih, na predavanjih in v radijskih studiih na zborovskih snemanjih ter ga - posledično - poslušali na številnih posnetkih. Vsepovsod je pustil opazno sled. Portret zbrovodje, dirigenta, muzikologa in duhovnika dr. Mirka Cudermana, ki je, kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade "s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko (zborovsko) glasbo zadnjih desetletij", predstavlja glasbena urednica Brigita Rovšek.

Drugič po vrsti se posvečamo maorskemu glasbenemu izročilu; tokrat poslušamo pesmi jeze, bojne pesmi in žalostinke. Večina prvih je nastala kot odgovor na žalitve in obrekovanje, pa tudi zaradi prevar; bojne pesmi so večinoma namenjene ohranjanju spomina na slavne dogodke iz preteklosti - nekoč so služile predvsem opogumljanju pred bitko, žalostinke pa so večinoma del obredov slovesa in so se ohranile iz različnih preteklih obdobij. Zvočno podobo dopolnjuje še nekaj značilnih glasbil - piščali, tromb in tolkal, pa tudi ustna harfa…

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kot smo že vajeni, bo osrednja slovenost ob kulturnem prazniku potekala na predvečer, 7. februarja v Cankarjevem domu. Podeljene bodo Prešernove nagrade za življenjski opus in nagrade Prešernovega sklada. Celotna zasnova prireditve je tokrat v rokah Katje Pegan, režiserke in direktorice koprskega gledališča. V oddaji boste slišali tudi stališče Društva Asociacija, ki opozarja na skrb zbujajoči status kulturnega sektorja. V Ljubljani se je te dni mudil bosanski pisatelj Dževad Karahasan. Obiskali smo mednarodni simpozij, posvečen slovenskemu pisatelju Dragu Jančarju. Poročamo pa tudi o dobitnici nagrade modra ptica ter o dveh novih razstavah.

Glasbena medigra

Letos se spominjamo rojstva Jožeta Plečnika, velikega arhitekta 20. stoletja, ki nima veljave samo v sloveskem, temveč tud vi širšem prostoru.
Ameriški arhitekt in profesor na univerzi Syracuse Lawrence Davis redno objavlja v strokovnih revijah; pred časom je napisal tudi esej z naslovom Plečnikova drugačna modernost, ki je leta 2007 izšel v arhitekturni reviji ab.
Prevedla sta ga Sašo Podobnik in Kristina Dešman.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Kvartet Casalsi je devetindvajsetega oktobra lani nastopil v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu. Zasedbo sestavljajo violinista Vera Martínez-Mehner in Abel Tomas-Realp, violist Jonathan Brown in violončelist Arnau Tomas-Realp. Glasbeniki so na koncertu v sklopu tamkajšnjega festivala najprej izvedli Godalni kvartet št. 27 v D-duru, četrtega iz niza šestih godalnih kvartetov, op. 20 Josepha Haydna. Sledil je Capriccio v e-molu iz niza Štirih skladb za godalni kvartet, op. 81 Felixa Mendelssohna, spored pa je zaokrožil še Bartókov Godalni kvartet št. 4. Sestavlja ga pet stavkov, ki oblikovno in tematsko sestavljajo simetrično, ciklično zaokroženo celoto.

Proza Uroša Zupana se dogaja nekje med stvarnim, sanjskim in fantazijskim. Sledi vijugam domišljije, spomina, pripovednega erosa, pogosto spodbujena s tem ali onim literarnim svetom ali njegovim avtorjem. Duhovita, nepredvidljiva in s svojimi prefinjenimi opisi skoraj čutno otipljiva zapelje bralca in se ga oklepa še prek svojega konca.

Interpret: Blaž Šef
Režiserka: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Urban Gruden
Urednica oddaje: Tina Kozin

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Goldmarkova zadnja opera temelji na priredbi Shakespearjeve tragikomedije Zimska pravljica, libreto pa je napisal Alfred Maria Willner. Premiera 2. januarja leta 1908 pod vodstvom Bruna Walterja v nekdanjem Dvornem gledališču je bila dobro sprejeta.

Goldmarkov glasbeni jezik zagotovo ni predstavljal izziva dunajskemu občinstvu, ki je poznalo inovativna nova dela, kot je na primer Straussova Saloma. Goldmark je sam dejal, da »ni sposoben pionir in noče biti sopotnik« ter da je namesto tega »šel po svoji poti.« To je izjemno poštena samoocena. Tudi Eusebius Mandyczewski v svoji kritiki ob premieri Zimske pravljice zapiše, da je »Goldmarkova glasba vedno spretno orkestrirana in lepo izdelana, z naravnim darom za melodične izume, vse v službi inteligentnega libreta«.

Nastopili so:
Antígon: Jevan McAuley – bariton;
Paulina: Niamh O'Sullivan – mezzosopran,
Camillo: Rory Musgrave – bariton,
Florizel: Daniel Szeili – tenor,
Perdita: Ava Dodd – sopran,
Políksen: Simon Thorpe – tenor,
Hermíona: Sophie Gordeladze – sopran in
Leontes: Burkhard Fritz – tenor.
Zbor in orkester festivala iz Wexforda je vodil Marcus Bosch.

Velibor Čolić se je rodil v Bosni, v francoščini pa je ustvaril prepoznaven pripovedni opus. Bralko in bralca prevodne književnosti je prepričal že dvakrat, obakrat v odličnem prevodu Ane Barič Moder: najprej z romanom Sarajevski omnibus, nato pa še z avtobiografskim romanom Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih). Predstavljamo odlomek iz njegove druge knjige o izgnanstvu, iz romana Knjiga odhodov, odlomek, v katerem se pisateljev alter ego opoteka po robu in ... Nikar ne zamudite.

Interpret: Gregor Zorc
Prevajalec: Marko Golja
Režiser: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Urban Gruden

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.