Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Torek, 8. feb. 2022

Ars • Tor, 8. feb.

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Ob 10. in 12. uri bosta v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji koncerta Slovenskega tolkalnega projekta SToP, ki se mu bodo kot gostje pridružili trobilci orkestra Slovenske filharmonije, združeni v trobilni kvintet Schaka. Koncert z naslovom Tolčemo in trobimo! bo mlademu občinstvu predstavil trobila in tolkala.

Ob 19.30 bo v Škerjančevi dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana koncert z naslovom Brass 'n Roll.
Brass`n Roll je mednarodni projekt Trobilnega ansambla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je tokrat k sodelovanju povabil tudi študente sestrskih akademij iz Budimpešte in Zagreba. Na koncertu bo 24 inštrumentalistov in 6 študentov kompozicije, ki se bodo predstavili s skladbami za to zasedbo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prešeren je na uvodno mesto Poezij postavil kvartino, ki se začne z verzom Sem dolgo upal in se bal, pesem, ki je, čeprav je kratka, nabita s pomenom.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila

Ravelov komorni opus sicer ni obsežen - vsaj ne tako obširen kot skladateljevo klavirsko ali simfonično ustvarjanje, a med drugim sta v njem dve priljubljeni skladbi, ki pogosto zaživita na koncertnih odrih: Godalni kvartet in Sonata za violino in klavir.

11:00
Poročila

Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada, skladatelj in dirigent Damiján Močnik, je mednarodno prepoznaven glasbeni ustvarjalec, saj njegove skladbe redno izvajajo najboljši domači in tuji zbori na uglednih festivalih po svetu. Predstavitev njegove glasbe sta v zadnjih letih pripravila tudi Francoski radio in Radio SWR iz Stuttgarta, v okviru projektov Evropske zveze radijskih postaj so jo predvajali tudi v več državah po Evropi. Na domačih odrih je skladatelj pozornost občinstva in kritike vzbudil s svojo mladinsko opero Všeč si mi, kot aktiven zborovodja pa s svojim delovanjem pomembno prispeva k razvoju slovenske zborovske kulture. Umetnika je pred radijski mikrofon povabila Anamarija Štukelj Cusma.

Vsakoletni recital smo na programu ARS po navadi prenašali z ljubljanskega Prešernovega trga, tokrat pa so se igralke in igralci zaradi epidemioloških ukrepov s trgov slovenskih mest preselili v radijski studio. Prešernove verze bo moč slišati tudi v mestnih središčih Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice, Kranja, Novega mesta, Celja in v Vrbi na Gorenjskem. Prireditev se je pred leti začela kot protest, kot delček borbe za slovensko kulturno avtonomijo v okviru nekdanje Jugoslavije.

Zdravljico bo na začetku interpretiral Aleš Valič, ob koncu pa Tone Gogala. France Prešeren je pesem napisal leta 1844, ko se je v avstrijskem cesarstvu počasi bližal konec predmarčne dobe. Tako je naš veliki pesnik v marsičem preroško napovedal prihodnost. Nastopilo bo več deset dramskih igralk in igralcev.

Recital z glasbo spremlja saksafonist Lenart Krečič, član simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V režiji Alena Jelena recital ob slovenskem kulturenm prazniku povezuje Maja Moll.

13:30
Glasbena poigra

14:00
Poročila

Najprej so bile Razglednice gledališko besedilo.
Snov črpa iz popotniških izkušenj različnih žensk. Riše, slika in vrezuje različne podobe fotoaparata, ki beleži več kot le pojavno stvarnost. Besedilo je že samo po sebi pot – v različne kraje, prostore, razmerja, srečevanja, z različnimi pogledi in k različnim ljudem. Kritiko sedanje nevrotične družbe, ujete v vsakdanjo mehansko rutino, vzpostavi prav s fotografiranjem njenega nasprotja v živopisnosti barv, glasov, pokrajin, ki spreminjajo in razširjajo pogled ter bogatijo zaznavo sveta in ljudi v njem. Tako se v nedramski obliki, nekakšni krpanki, vzpostavljajo nasprotja dojemanj in ravnanj, soočenje ženskega pogleda s patriarhalno zaznamovano zgodovino pa na koncu le oblikuje toliko bolj zavezujoče žensko stališče, kolikor bolj razgalja in s tem ruši patriarhalni, hierarhično oblikovani družbeni vzorec.

V pogovoru so sodelovali Simona Hamer, avtorica, Primož Ekart, režiser, Barbara Cerar, igralka, Darja Hlavka Godina, glasbena oblikovalka, Matjaž Miklič, tonski mojster.

Tonska mojstra Matjaž Mastnak, Mirta Berlan.

Voditeljica pogovora in avtorica oddaje Vilma Štritof.

Posneto februarja 2022 v studiih Radia Slovenija.

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Orkester italijanske Švice je 25. februarja lani v kulturnem središču LAC, to je krajši naziv za Lugano – umetnost in kultura, gostil rusko violinistko Aleno Bajevo in švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita. V ospredju programa je bil Igor Stravinski, od čigar smrti je lani minilo 50 let, in njegova Koncert v Es-duru, imenovan »Dumbartonski hrasti«, in glasba za balet Pulcinella, violinistka Ilena Bajeva pa se je predstavila v Mozartovem Violinskem koncertu št. 5 v A-duru, znanem pod imenom »Turški«.

Prešernova poezija je večna. Tudi če se način, kako jo beremo, spreminja, njena sporočila ostajajo in se celo plemenitijo. Dobra poezija ima tudi moč, da razpre melodijo in ritem jezika ter preizkuša ali celo premika njegove meje. Kot je povedal že dr. Janko Kos, ''je Prešeren kot prvi ustvaril tisto, čemur lahko rečemo estetika slovenskega jezika – šele on je pokazal, kako slovenščina zveni.'' Eden naših najbolj prepoznavnih dramskih igralcev Aleš Valič, redni profesor za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je tokrat Prešernovo poezijo oživil v zvočni knjigi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija.

Predvajamo posnetek s koncerta za vokalni abonma Slovenskega komornega zbora leta 2010.
Dirigent je Gregor Klančič, solisti pa člani zbora, tenorist Robert Kožar in basista Matevž Kink in Peter Martinčič.

Vitja Avsec je uglasbil vseh petnajst Prešernovih sonetov: tako je pravzaprav prvi slovenski skladatelj, ki je za zbor a cappella uglasbil Sonetni venec v celoti: to je bilo leta 2006.

"V tem je bil Kvas prišel domov. Stara Urša, ki mu je prinesla zajtrk, mu je pravila, kaj se je zgodilo z Marijanom. Iz Martinkovih besed in po tem pripovedovanju je sodil, kako je ta reč. Namenjen je bil takoj iti v Polesek in se prepričati, ali je res tako, kakor dekla pravi. Vsekakor pa je sklenil molčati in ne izdati svojega ravno najdenega bratranca."

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij-julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Premore torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki premore veliko dodatkov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti: kar v kapitalizmu šteje, je denar in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Akademik dr. Kajetan Gantar nam je s svojimi prevodi in s strokovnimi besedili močno približal antično grško in rimsko književnost. Oddaja z odlomki iz Ajshilove drame Uklenjeni Prometej, Gantarjeve študije Antična poetika, Horacijevih Pisem o pesništvu in uvoda v Ovidijeve Metamorfoze ter z Maricalovo pesmijo Danes uživaj prikazuje le delček njegovega obsežnega prevajalskega opusa.

Avtorica oddaje: Barbara Pogačnik
Režija: Irena Glonar
Igralec: Aleš Valič
Bralka: Lidija Hartman
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Jure Culiberg
Asistent zvoka: Sandi Zgonc

22:00
Poročila

Korak je začetek in pušča sledi na poteh, ki jih glava izbira po svoje. In nosi pečat opravljene hoje, obreda, ki vedno znova zaznamuje novo potovanje. Pravi popotniki so tisti, ki odhajajo, da bi potovali. In če se na potovanju odpre razgibana pokrajina, so pobočja gora tista, ki zahtevajo trud med vzponom in počitek pred spustom. Pot je povezana s premikom, z gibanjem, menjavo prostorov, s prostorom samim. Prostor pa je neločljivo povezan s časom, ki je gibljiva podoba negibne večnosti, struga, v kateri teče tok glasbe, ki je kontinuiteta zvokov, tonov in zvenov ter odsotnost teh. Prostor in čas, čas in zvok se gibljejo drug v drugega kot prekrivajoče se ploskve v spiralnem krožnem gibanju okoli osi, ki je nič tišine. Spet smo na naši zvočni avanturi in sprehod je oddih, odmik od stroge smeri. Pot je vijugava in med oddihom, ki je mirovanje, v spominih zazvenijo odmevi. Odmevi zvenov, ki naseljujejo pokrajine, v katerih se z razgledne točke pokaže dejavno prizorišče. Tu se dogajajo dogodki, vloge, premiki in gibi, življenje, impulzi in opazovanja. Za vsakim zvokom je misel, iz katere se izlušči smisel in zdrsne nazaj v nedotakljivo.

Anja Štefan je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za literarno ustvarjalnost 2022, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Strokovna komisija, ki ji je predsedovala dr. Vilma Purič, je v obrazložitvi nagrade med drugim zapisala, da so "njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke" in da je "s svojim delom na področju pripovednega izročila in sodobne mladinske književnosti pomembno obogatila slovenski kulturni prostor". Predstavljamo vam nekaj avtoričinih pesmi in zbirke Imam zelene čeveljčke, v njej, kot so še zapisali člani komisije, Anja Štefan "v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, da lahko prek izčiščenih podob in mojstrsko izbrušenih verzov opazujemo različne odtenke sveta".

Interpretira: Barbara Cerar
Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič
Mojster zvoka: Urban Gruden
Urednik: Matej Juh

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov