Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Igralec: Ivo Ban

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Sloveniji je 40 romarskih poti; 11 je evropskih, dve izmed njih pa sta veliki kulturni evropski poti; to sta romarska pot priljubljenega svetnika Martina Tourskega in bolj znana Jakobova pot.
Podpredsednik Evropskega kulturnega centra sv. Martina Tourskega Slovenija mag. Uroš Vidovič predstavlja slovenski del romarske poti sv. Martina Tourskega, ki romarja vodi od Domanjševcev na vzhodu Slovenije do Opatjega sela na zahodu države; avtorjem poti je po 15 letih uspelo dokončno označiti to romarsko pot. Predsednik Društva Slomškova romarska pot Vilijem Kaučič opisuje romarsko pot blaženega Martina Slomška, Jure Levart pa pripoveduje o evropskem kurikulumu za prihodnje vodnike po različnih evropskih romarskih poteh.

Na zadnjo majsko nedeljo bodo zvenele pesmi, ki so jih Mariji na čast ustvarili skladatelji Josip Klemenčič, Martin Železnik, dr. Fran Mlinar - Cigale in Marij Kogoj. Družijo jih obletnice, pa tudi nekatere slogovne značilnosti.

Iz župnijske cerkve svetega Lenarta v Novi Cerkvi na sedmo velikonočno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Maševal bo župnik Alojz Vicman, pel pa mešani cerkveni pevski zbor sv. Lenarta pod vodstvom Darinke Stagoj. Na orgle bo igrala Natalija Oprčkal.

Nemški simfonični orkester in violinist Sergej Hačatrijan sta pod dirigentskim vodstvom Andrisa Poge nastopila 9. aprila v Berlinski filharmoniji. Na sporedu koncerta sta bila Koncert za violino in orkester št. 2 v g-molu, op. 63 Sergeja Prokofjeva in Simfonija št. 4 v c-molu, op. 43 Dmitrija Šostakoviča.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Dela iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kataklizmične napovedi so v zadnjem času tako pogoste, da človek hitro pomisli, da so nekaj posebnega, izstopajočega ali značilnega samo za njegov čas. Pred natanko tridesetimi leti je Arto Paasilinna objavil knjigo Najboljša vas na svetu, ki z večno navzočim satiričnim odmikom prikazuje naš planet v zahajajoči svetlobi - svetu grozi propad gospodarstva, mesta izginjajo pod gorami smeti, napoveduje se tretja svetovna vojna - vam zveni znano? Paasilinna s svojim osrednjim junakom Eemelijem Toropainenom ponudi svetlo alternativo, nenavadno oazo miru in blagostanja. Roman je prevedla Julija Potrč Šavli.

Interpretira: Blaž Šef
Režija: Saška Rakef
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Zvočni mojster: Franci Moder
Urednik oddaje: Matej Juh
Leto produkcije: 2022

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Luksemburški filharmonični orkester, pianistka Beatrice Rana in dirigent Gustavo Gimeno so 14. januarja letos nastopili v dvorani luksemburške Filharmonije in tako otvorili svojo skupno januarsko koncertno turnejo po Nemčiji in Španiji. Uvodoma je zvenelo delo z naslovom Subito con Forza korejske skladateljice Unsuk Chin, ki je navdih našla v Beethovnovi glasbi. Sledila je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, v kateri se je kot solistka predstavila vidna italijanska pianistka Beatrice Rana, spored pa je zapolnila še Simfonija v d-molu, op. 48 - ikonično delo Césarja Francka, v Belgiji rojenega skladatelja, ki pa ga prištevamo k največjim francoskim glasbenim ustvarjalcem 19. stoletja.

Maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi božji. Ves mesec smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije ob vsakdanjih šmarničnih naukih. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.

Iz ponudbe Evropske zveze radijskih postaj smo tokrat izbrali posnetek koncerta, ki je nastal 23. septembra lani v sloviti dvorani Tonhalle v Zürichu. Na omenjenem glasbenem dogodku ob slovesnem odprtju prenovljene dvorane in inavguraciji novih orgel so nastopili: organist Christian Schmitt, Orkester Tonhalle Zürich in dirigent Paavo Järvi. Posnetek koncerta je morda še toliko zanimivejši ob dejstvu, da imamo od lanske jeseni v koprski stolnici orgle, ki so prej stale prav v dvorani Tonhalle Zürich, s prenovitvijo in prilagoditvijo na novi prostor v Kopru pa, kot kaže, že prispevajo k obogatitvi glasbenega življenja na obali in v širšem slovenskem prostoru.

Sodobni ameriški pisatelj Francisco Goldman (1954), ki je do zdaj objavil pet romanov, je leta 2014 spisal nenavadno posvetitev enemu največjih mest na svetu, Mexico Cityju. V delu Notranji krog: kronika Mexico Cityja, mešanici potopisa, spominov in reportaže, Goldman na oseben način ubeseduje večletno izkušnjo bivanja v tem mestu, ki je močno zaznamovana s tragično smrtjo njegove druge žene, mlade mehiške pisateljice Aure Estrada. V začetnem odlomku iz tega dela pa pisatelj pretanjeno opiše velemestni promet in tako pred nami izriše resnični utrip Mexico Cityja.

Prevajalec: Jure Potokar
Interpret: Blaž Šef
Režiserka: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Franci Moder
Urednik oddaje: Gregor Podlogar

Današnjo oddajo Glasbeni portret namenjamo francoskemu skladatelju Mauriceu Ravelu, ki se je v zgodovino glasbe zapisal s svojo barvito, silovito in subtilno, hkrati pa oblikovno čisto in razvidno glasbeno govorico.

Abdulrazak Gurnah piše v angleščini, vendar v svoje pisanje vnaša jezikovne elemente svahilija, arabščine in nemščine. Leta 2021 je Abdulrazak Gurnah prejel Nobelovo nagrado za književnost za – kot so zapisali v utemeljitvi – “brezkompromisno in sočutno preučevanje posledic kolonializma in usod beguncev v prepadu med kulturami in celinami”. Izbrali smo nekaj odlomkov iz njegovih romanov Raj (1994) in Posmrtna življenja (2020).

Avtorica oddaje in prevodov: Nina Grahek Križnar
Interpretira: Blaž Šef
Napovedovalka: Lidija Hartman
Režija: Saška Rakef
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina
Ton in montaža: Franci Moder
Urednik oddaje: Matej juh

Motivi iz bogate zakladnice antične mitologije so bili navdih številnim skladateljem, ki so, tako kot likovni umetniki, njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Nastale so skladbe, ki obujajo zgodbe bogov in smrtnikov ter preplet njihovih usod.
V današnji oddaji bomo v štirih stavkih simfonične pesnitve Psihe skladatelja Césarja Francka spoznali zgodbo o slavnih ljubimcih: Afroditinem sinu, krilatemu bogu Amorju, in najlepši smrtnici Psihe, ki je ob pomoči svojega ljubimca postala njegova žena in si pridobila nesmrtnost.

Švedskemu pesniku Eriku Axlu Karlfeldtu (1864–1931) so Nobelovo nagrado za književnost podelili posthumno, leta 1931. V poeziji, pisani v neoromantični maniri, se je pogosto zatekal k podobam iz narave in se vračal k pokrajini in ljudem v regiji Dalarni, v kateri se je rodil. Zanjo so značilni številna jezera, reke, prostrani gozdovi in v pesnikovem času seveda kmečko prebivalstvo. Kako narava, pa tudi ljubezen, vstopata v pesmi nobelovca, izkazuje tudi ta izbor iz zbirke s povednim naslovom Pesmi o gmajnah in ljubezni.

Prevajalec je Janko Moder,
interpret: Matej Recer,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Miha Jaramaz,
redaktorici pa Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2014.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.