Švedskemu pesniku Eriku Axlu Karlfeldtu (1864–1931) so Nobelovo nagrado za književnost podelili posthumno, leta 1931. V poeziji, pisani v neoromantični maniri, se je pogosto zatekal k podobam iz narave in se vračal k pokrajini in ljudem v regiji Dalarni, v kateri se je rodil. Zanjo so značilni številna jezera, reke, prostrani gozdovi in v pesnikovem času seveda kmečko prebivalstvo. Kako narava, pa tudi ljubezen, vstopata v pesmi nobelovca, izkazuje tudi ta izbor iz zbirke s povednim naslovom Pesmi o gmajnah in ljubezni.
Prevajalec je Janko Moder,
interpret: Matej Recer,
režiser: Jože Valentič,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonski mojster: Miha Jaramaz,
redaktorici pa Staša Grahek in Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 2014.