Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ko se ozremo k poeziji izpred sto in več let, ugotovimo, da so nekatere teme res večne. In če je pogost motiv ljubezen, se tudi v noči, sanjah ali budnosti v temi, ki se preliva v dan, rodijo stihi. Petar Preradović, vojaški general, pisatelj in eden najpomembnejših hrvaških pesnikov 19. stoletja, je bil predstavnik ilirizma. Velik del njegove poezije je domoljubne, bil pa je tudi odličen lirik.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Liszt je Paganinija imel za vzornika. Pianistova duša se je tako prebudila iz ubijajoče depresije, ki ga je dolgo pestila in zaradi katere se je tudi za dlje časa umaknil iz javnosti, tako da so ga celo razglasili za mrtvega. Violinist je Liszta tako prevzel, da je začel vaditi po deset, dvanajst ali celo petnajst ur na dan, saj je iz klavirja hotel izvabiti natanko to, kar je Paganini pričaral na violini.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Skupina ljubljanskih intelektualcev je pred dobrimi 300 leti ustanovila Academio Operosorum Labacensium. Najprej je delovala le na področju prava, teologija in zdravstva, a se je njena dejavnost kmalu razširila tudi na področje arhitekture ter likovne in glasbene umetnosti. Gost je doc. dr. Luka Vidmar (ponovitev oddaje).

Tik pred začetkom tekmovalnega programa na 57. festivalu Borštnikovo srečanje smo pred mikrofon povabili Niko Leskovšek, selektorico tekmovalnega programa, ki pravi, da kakovost uprizoritev kljub težkim razmeram za ustvarjanje v času, ko srečevanja niso dovoljena ali zaželena, ostaja na visoki ravni. V epidemičnem času so se pojavile nove gledališke in hibridne oblike in nove teme, to pa ne pomeni, da so problematike, ki jih je gledališče razgaljajo pred epidemijo, izginile, še dodaja Nika Leskovšek. Vabimo vas k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Berlinski filharmoniki od leta 1991 naprej praznujejo svoj rojstni dan 1. maja z Evropskim koncertom na posebni, zgodovinski lokaciji. Letošnji koncert ob 140. rojstnem dnevu orkestra je bil prvotno načrtovan v Narodni akademski operi v Odesi v Ukrajini. Zaradi ruskega napada na Ukrajino je bilo treba poiskati drugo prizorišče. Berlinski filharmoniki in šef dirigent Kirill Petrenko so bili zelo hvaležni ekipi v Veliki jantarni koncertni dvorani v Liepaji v Latviji, da je bil letošnji Evropski koncert lahko izpeljan tam v tako kratkem času. Dogodek je potekal v znamenju solidarnosti z Odeso in Ukrajino ter za mirno sobivanje v Evropi. Skupaj z latvijsko mezzosopranistko Elino Garanča je nastal program Od žalosti do veselja, ki je zajemal celoten spekter človeških čustev ter se osredinjal na skladatelje, katerih glasbeno sporočilo govori o svobodi in samoodločanju narodov: v skladbi Musica dolorosa Latvijec Peteris Vasks objokuje smrt svoje sestre. Od tam program preide na meditativno Elegijo ukrajinskega skladatelja Valentina Silvestrova in rapsodijo Taras Bulba Leoša Janáčka ter na koncu v himnično simfonično pesnitev Finlandia, s katero je Jean Sibelius finski nacionalni zavesti dal glasbeni izraz. Elina Garanča je izvedla Ljudske pesmi Luciana Beria, v katerih skladatelj združuje ljudske pesmi različnih narodov z avantgardnimi zvoki.

Občinstvo avstrijskega filmskega festivala Diagonale v Gradcu je nagradilo dokumentarni film o izginjanju slovenščine v vsakdanjem življenju na avstrijskem Koroškem z naslovom Izginjanje/Verschwinden. Z Andrino Mračnikar, režiserko in scenaristko tega filma, smo se pogovarjali o prvih odzivih Avstrijcev in njenih pričakovanjih, ko si bo film ogledalo tudi občinstvo na avstrijskem Koroškem. Film bo odprl mednarodni festival Kino otok, ki bo potekal v Izoli med 1. in 5. junijem.

Tokrat segamo v staro glasbo:
z motetom Fürchte dich nicht/Nikar se ne boj Johanna Sebastiana Bacha
in oratorijem Jefte Giacoma Carissimija.
Z nami sta Nizozemsko Bachovo združenje in Komorni zbor iz Stuttgarta.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Verjetno ni skoraj nikogar, ki bi hrepenel po časih, ko sta delovno okolje prežemala seksizem in spolno nadlegovanje in ko je bilo to pravzaprav nekaj povsem običajnega; in verjetno si, na tem mestu se bom omejil zgolj na ženske, redkokatera želi časov, ko je bilo žensko napredovanje omejeno le na delovno mesto tajnice. No, danes se bomo preselili prav v tiste čase, v 60-ta leta 20. stoletja, ko je nastal muzikal Kako brez posebnega napora uspeti v službi. Muzikal je sicer nastal po istoimenski knjigi Shepherda Meada, za glasbo in besedila songov je poskrbel Frank Loesser, scenarij pa je delo Aba Burrowsa, Jacka Weinstocka in Williea Gilberta. Posnetek, ki ga bomo poslušali v tokratni in prihodnji oddaji, je samo teden dni po premieri posnela zasedba, ki je leta 1961 prva uprizorila muzikal.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

"Boris Pahor je kot pisatelj in kot človek sicer lirik, vendar lirik na bojišču družbenih spopadov ..." je leta 1989 zapisala Helga Glušič v Literarnem večeru, ki ga ob Pahorjevi smrti znova ponujamo v poslušanje. Helga Glušič obravnava tri Pahorjeve romane: Mesto v zalivu, Onkraj pekla so ljudje in Parnik trobi nji.

Interpretirajo: Aleš Valič, Boris Juh, Marko Okorn
Režiserka: Irena Glonar
Napovedovalka: Simona Juvan
Urednika oddaje: France Vurnik, Matej Juh
Leto produkcije: 1989

Patricka Higginsa tukajšnja javnost pozna predvsem kot virtuoznega kitarista in člana zasedbe Zs, nenazadnje je tako kot solist kot tudi v skupini že večkrat gostoval v Ljubljani. Nismo pa dobro seznanjeni z njegovim zdaj že kar obširnim skladateljskim opusom. Tokrat bomo poslušali ploščo Tocsin, ki je predlani izšla pri neodvisni brooklynski založbi Telegraph harp.

Pesnica Loredana Bogliun živi v Vodnjanu in ustvarja v starem istroromanskem narečju, duh njene poezije pa še diši po časih, ki se vse bolj umikajo hitremu sodobnemu življenju.

Prevajalec: Marko Kravos
Igralka: Vesna Jevnikar
Redaktor: Vlado Motnikar
Režiserka: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Franci Moder

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.