Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Edward Elgar: Chanson de matin, št. 2, op. 15
Izvajalca: Nigel Kennedy, violina in Peter Pettinger, klavir

Joseph Haydn: Simfonija št. 6 v D - duru, HOB. I:6, Jutro
Izvajalca: zasedba The English concert in dirigent Trevor Pinnock

Edvard Grieg: Peer Gynt, suita št. 1, op. 46
Izvajalca: Orkester Norveškega radia in dirigent Ari Rasilainen

Emil Adamič: Jutro na Rožniku (prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov za godalni orkester)
Izvajalci: Godala Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigent Marko Munih

Richard Strauss / John Henry Mackay / Richard Strauss: Jutro, op. 27, št. 4
Izvajalci: Diana Damrau, sopran; Munchenski filharmoniki in dirigent Christian Thielemann

Anton Schwab / Oton Župančič: Dobro jutro
Izvajalci: Tatjana Kaučič, klavir; Slovenski komorni zbor in dirigent Mirko Cuderman

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Mihail Ivanovič Glinka: Uvertura k operi Ruslan in Ljudmila
Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut

Mihail Ivanovič Glinka: Sekstet v Es - duru za dve violini, violo, violončelo, kontrabas in klavir
Izvajalec: Ensemble Classique Köln

Lepota umetniške besede je v tem, da, še posebej kadar je pomensko gosta, ostri našo pozornost, hkrati pa nas boža z igro melodičnih napetosti in sprostitev izmenjujoče se hrapave in gladke zvočnosti besedja.

John Field: Nokturno v C – duru, št. 14
Izvajalec: John O'Conor, klavir

Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61
Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Kmalu po tem, ko sta se Liszt in Chopin spoznala, sta drug v drugem zaznala genialnost in kmalu se je rodilo prijateljstvo. Sprva bi ga lahko opisali kot toplo in srčno prijateljstvo, čeprav je Liszt vedno kazal več naklonjenosti. Chopin je bil bolj preračunljiv. Do prijatelja se je počasi ohlajal in na koncu gojil celo sovražna nagnjenja. Liszt pa je kljub temu ostal strasten oboževalec njegove glasbe. Vrhunec v prijateljstvu je Chopin dosegel s tem, ko je Lisztu podaril Dvanajst študij, op. 10, Liszt pa jih je seveda tudi sijajno odigral.

Vrednotenje literature je kompleksen in večplasten proces, v katerega smo vpleteni domala vsi. Ne nazadnje namreč vrednostni odnos do knjig izražamo že zgolj z odločitvijo za branje ali nebranje. Katere oblike vrednotenja literature pa so najbolj izstopajoče? Katere najbolj tehtne in celo daljnosežne? Kaj v knjigah iščejo profesionalni kritiški bralci in kaj akademski? Koliko o vrednosti knjige povesta nagrada, ki jo prejme, ali njena uspešnost med bralci?

Kratka glasbena medigra.

V Arsovih spominčicah vabimo k poslušanju skladb za orkester in komornih skladb iz zakladnice francoske glasbe, ki so nastale v drugi polovici 19. in začetku 20. stoletja, v obdobju od romantike do impresionizma. V izvedbi slovenskih solistov in Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana bomo predstavili Introdukcijo/Uvod in Rondo capriccioso, v a-molu, op. 28, za violino in orkester Camilla Saint-Saënsa, prvi stavek Allegro molto moderato iz Klavirskega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 15, Gabriela Fauréja, 3. stavek / Mouvement iz prve zbirke Images / Podobe Clauda Debussyja in Poemo za violino in orkester op. 25 Ernesta Chaussona. Ponovitev bo v četrtek, 2. junija, ob 5.05.

V radijski miniaturi se mlada ženska v avtu pogovarja s svojim partnerjem med postankom v križišču, kjer se je pravkar pokvaril semafor. Čustveno obarvan pogovor vodi močna notranja potreba po pomiritvi precej zapletenega razmerja.

Režiser: Klemen Markovčič
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič

Igralca: Ajda Smrekar in Benjamin Krnetić

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih radia Slovenija februarja 2022.

Glasbena medigra.

Kako je Maksimilijan, mlajši brat Franca Jožefa, postal mehiški cesar v službi francoskih interesov? In zakaj je njegova srednjeameriška pustolovščina bolj, kakor si mislimo, vplivala na slovensko zgodovino? - Odgovor iščemo v pogovoru z zgodovinarjem, dr. Gregorjem Antoličičem, raziskovalcem na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, ki je pred nedavnim pri Cankarjevi založbi objavil knjigo Maksimilijan : cesar po Napoleonovi milosti, intrigantno biografsko študijo o tem visokem, a nesrečnem sinu habsburške dinastije. Oddajo je pripravil Goran Dekleva.

Glasbena medigra

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik.
V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.

Peter Benoit je v evropskem prostoru skoraj neznan belgijski skladatelj. Bil je sodobnik velikega nemškega romantika Johannesa Brahmsa. Glasbo Petra Benoita, izbrali smo nov posnetek Visoke maše za solista, zbor in orkester, pa je vendar (s ponovljeno oddajo) vredno spoznati.

O Čudežnem Feliksu
Pozna trideseta leta 20. stoletja, Evropa hiti v pogubo in tudi člane premožne družine Kalmuss-Missia z graščine ob robu manjšega štajerskega mesta čakajo težki časi. A vojna je za zdaj še daleč, napetosti so v družini sami, v njihovih hladnih odnosih, zlaganosti, plitvi skrbi za ugled. Zatohlo ozračje razburka prihod mladega nezakonskega sorodnika, čudežnega Feliksa, ki razkrinka njihove laži, nepričakovano pa spozna tudi očeta. A mu v življenju zato ne bo nič lažje, kvečjemu nasprotno.

O Andreju Hiengu
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng (1925–2000) je v svojih delih pogosto raziskoval psihološke zanke literarnih oseb, neredko v meščanskem okolju in v povezavi z umetniškimi in erotičnimi vzgibi ali z željo po moči. Leta 1988 je prejel Prešernovo nagrado, za svoj zadnji roman Čudežni Feliks pa je prejel nagrado kresnik. Dogajanje med romanesknimi osebami v grajskih sprejemnicah in spalnicah poslušalcem prepričljivo podaja igralec Igor Samobor.

Režija: Alen Jelen
Interpret: Igor Samobor
Asistentka režiserja: Živa Bizovičar
Tonski mojster: Gal Nagode
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Fonetičarka: Suzana Köstner

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, september–december 2021 in januar 2022.

Kar nekaj časa je bila del gledališko-plesne skupine Betontanc in že takrat je obiskovala tudi Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Danes jo poznamo s filmskih platen, iz nadaljevank in z gledaliških odrov, že leta je zaposlena v Slovenskem mladinskem gledališču. Je prejemnica številnih nagrad, od študentske Prešernove do Župančičeve nagrade, prejela je tudi že tri Borštnikove nagrade in številne druge. Markantna igralka, ki pa je nase pred leti opozorila tudi s petjem. In to večkrat. Tokratna gostja Janja Majzelj je spregovorila o svojih začetkih v pevskem svetu in pobliže predstavila svoj avtorski projekt – večer šansonov Svetlane Makarovič Krizantema na klavirju.

S sogovornikom, skladateljem Matejem Boninom predstavljamo izbor skladb z 67. Mednarodne skladateljske tribune Rostrum, ki je oktobra 2021 potekala v Beogradu.
Tokrat so na sporedu dela skladateljev, mlajših od 30 let:
Guadelupe Perales Reyes (Mehika): Izgubljena v distopični zgodbi
Rafal Ryterski (Poljska): Disko Krvava kopel (Mora biti res!)
Tsz-Long Yu (Hongkong): Prosimo, ne odpirajte!
Krists Auznieks (Latvija): Are One / So eno
Tilen Lebar (Slovenija): Staticotion
Pedro Lima (Portugalska): Ko smo že pri moji generaciji
Mathias Johannes Schmidhammer (Avstrija): Diši po zimi ...

Na tribuni je sodelovalo 21 držav s 40 najnovejšimi posnetki sodobne glasbe.

Sonja Juvan je bila stažistka legendarnemu profesorju Korenu na primerjalni, pozneje je delala v marketingu Časopisne hiše Delo in službi za stike z javnostjo ljubljanske Opere, predvsem pa je z objavami krokijev sporočala, da je pisateljica. Z Drobno povestjo o pticah in cvetlicah si je zadala težko in zahtevno nalogo: napisati kratko zgodbo o življenju v temi, bolečini, depresiji, tesnobi, strahu, skratka, o stanjih, o katerih je težko pripovedovati, kaj šele pisati. Toda Sonja Juvan je napisala bravuro v polnem pomenu besede, zgodbo, ki pritegne z osupljivo lepoto jezika in neizprosno pripovedno energijo. Nikar je ne zamudite.

Režiserka: Ana Krauthaker
Interpretka: Ana Urbanc
Glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Marko Golja

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.