Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester
Izvajalci: Jože Pogačnik, flavta; Maja Telban, flavta; Simfonični orkester RTV Ljubljana in dirigent Samo Hubad

Pietro Nardini: Sonata za violino in basso continuo v D-duru
Izvajalca: Črtomir Šiškovič, violina in Luca Ferrini, čembalo
\t
Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D-duru
Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije

Antonio Vivaldi: Koncert Št. 2 za violino in orkester v g-molu, op. 8, RV 315, Poletje
Izvajalca: Joshua Bell, violina in zasedba Academy of St. Martin in the Fields

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Henryk Wieniawski: Koncert za violino in orkester št. 2 v d-molu, op. 22
Izvajalci: Julian Rachlin, violina; Filharmonični orkester iz Izraela in dirigent Zubin Mehta

Frédéric Chopin: Nokturno št. 16 v Es - duru, op. 55, št. 2
Izvajalec: Petar Milić, klavir

Na današnji dan leta 100 pred Kristusovim rojstvom se je rodil Julij Cezar, rimski vojskovodja in državnik. Med letoma 58 in 52 je osvojil Galijo; zaradi njegovega spora s Pompejem je izbruhnila državljanska vojna. Leta 49 je prodrl v Rim, pregnal Pompeja in ga premagal. V letih 46 in 45 je porazil zadnje republikanske armade v Afriki in Španiji in leta 44 postal dosmrtni diktator. Pesnik Kajetan Kovič je v mojstrskem sonetu z naslovom Rubikon upesnil dogodek iz leta 49, ko je Cezar prestopil Rubikon. Zgodba o samodrštvu pa je seveda univerzalna.
Pesem interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Sergej Kusevicki je pri osemnajstih letih postal virtuoz na kontrabasu. Komaj dvajsetleten si je zagotovil službo v gledališču Bolšoj, pozneje pa je nasledil svojega profesorja Josepha Rambouska na šoli moskovske filharmonične družbe. Leta 1905 se je poročil s hčerjo bogatega trgovca čajev, Nataljo Konstantinovo. Ta zveza je zelo spremenila njegovo življenje. Zaradi finančne preskrbljenosti in žene, ki ga je v vsem podpirala ter mu stala ob strani, so njegove sanje počasi postajale resničnost.

Muzej zaključenih razmerij, pesniško-glasbena predstava, v kateri sta združila ustvarjalne moči eden vodilnih slovenskih harmonikarjev Jure Tori in pesnik Kristian Koželj, je nastala ob istoimenskem Koželjevem pesniškem knjižnem prvencu. Izbrana poezija iz knjige, ki je bila ob izidu deležna zelo dobrega kritiškega sprejema, v prepletu s Torijevo glasbo in v Koželjevi interpretaciji zaživi nenavadno slikovito in zaznamuje tudi glasbo, s katero vstopa v interakcijo.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju izbora del, ki jih bodo izvedli slovenski solisti, komorni glasbeniki in simfonični orkester RTV Slovenija. Predstavili bomo Divertimento za godala v B-duru, Koechel 137, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Menuet za komorni orkester Luigija Boccherinija, 1. stavek Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra in 4. stavek Mozartovega Godalnega kvarteta št. 19, KV 465. Ponovitev bo v četrtek, 13. julija, ob 5.05.

Igro je iz knjige Ivana Cankarja Gospa Judit za radio priredila Lenča Ferenčak. Cankarjeva satirična podoba provincialnega malomeščanstva ni prav nič zastarela; nasprotno – zdi se, da se podobe jare gospode ves čas ponavljajo, sicer v drugačni obliki, a z isto plitvo vsebino.
Nastopajo: Gospa Judit – Lenča Ferenčak; Gospa Zaplotnica – Ljerka Belak; Minka – Stannia Boninsegna; Doktor Premec: Boris Juh in Poet – Vojko Zidar. Igro so sooblikovali: tehnični asistent Zmago Frece; asistentka režije: Lara Pečjak; glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina; tonski mojster: Jure Culiberg; dramaturg: Goran Schmidt in režiserka: Irena Glonar. Produkcija uredništva igranega programa. Oddaja je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Glasbena medigra.

Femicidi niso osamljeni primeri družinske drame, ampak umori žensk, inter-, nebinarnih ali transoseb zaradi njihovega spola ali spolne identitete. Za tem se skriva celoten sistem patriarhalnega nasilja, ki ga moramo ozavestiti v širšem javnem prostoru. Femicid ni zasebni, ampak družbeni problem in se mu je treba posvetiti, so zapisali pri društvu SOS-telefon po umoru ženske, ki je znova pretresel našo javnost. O nasilju nad ženskami kot družbenem problemu se bomo v oddaji Glasovi svetov pogovarjali z dr. Jasno Podreka.

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

V današnji oddaji se bomo poglobili v koncert zasedbe I virtuosi italiani iz Verone, ki je v Ljubljani nastopila z mezzosopranistko Danielo Pini, iz sklopa koncertov in predstav festivala Ljubljana pa smo tokrat pod drobnogled vzeli slovenskemu občinstvu že znano zasedbo: švicarski baletni ansambel Béjart Ballet. V razglednicah se bomo posvetili klavirskemu recitalu norveškega pianista Hakona Austboja, ki je nastopil v Piranu, ter izvedeli, kaj se bo letos dogajalo na mednarodnem festivalu kamnitih glasbil Zvok kamna.

O lepoti naj bi govoril? Zakaj le? Lepote ni več. Svet je postal grd, umazan, onesnažen. Ampak – saj ne bom govoril o stopnji ekološke zavednosti, govoril bom o lepoti v umetnosti, v glasbi. Umetnost: književnost, slikarstvo, kiparstvo, oblikovanje, fotografija, arhitektura in seveda glasba! Ta me najbolj zanima, ta naj bo predmet razmišljanja o lepoti. Do lepote je treba imeti nagnjenje, za lepoto se je treba žrtvovati, najprej pa si jo moraš prisvojiti v glavi in – to se sliši že kar malo čistunsko – v svojem srcu in tudi v pameti. To »srce« deluje kar malo omledno, ampak – če pomislim, kaj se zgodi, kadar so čustva nenadzorovana, moram priznati, da čutim spremembo v utripu srca, kadar so čustva še intenzivnejša, me oblijejo solze, čeprav ne jokam. S čustvi je nekaj narobe. Kadar so intenzivna, postanejo nenadzorovana. Nenadzorovana čustva pa so lahko nevarna. Pravim: lahko, kajti to velja za negativna čustva, za čustva, ki delujejo v napačno smer. S temi pa se pri glasbi ne kaže ukvarjati. To so čustva hude jeze, besa, sadizma ali celo mazohizma. Pri umetnosti prepoznamo samo pozitivna čustva. O teh bi rad govoril, pri tem pa se zavedam, da se tudi tu lahko zapeljemo v čustva, ki imajo pogosto napačne posledice.

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa si je položila na nosečniški trebuh. Leto posnetka, 1943, je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Ne le v Parizu in na Primorskem, vendar vsi ti premiki ne morejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in stvareh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) ter v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel njen prozni prvenec Zasukane štorije (nominiran za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika; tega je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

Prejšnji teden smo oddajo Srce šansona končali z italijansko različico pesmi Ma Vie: Vivro avtorja Alaina Barriera, danes pa jo začenjamo z italijansko E Pin ti amo (In bolj kot te ljubim), ki smo jo prejšnji teden slišali v francoskem izvirniku Plus je T' endends (Bolj ko te slišim). Nadaljevali bomo s še eno italjansko skladbo, Vorrei (Rad bi), s katero si je Barriere še bolj utrdil položaj na mednarodnem glasbenem trgu.

Ob začetku vojne v Ukrajini je bilo veliko skladateljev in glasbenikov primoranih zapustiti svoj dom, zatočišče so našli v drugih državah. Nekateri so ostali v Ukrajini in se pridružili vojski, drugi so glasbo, vsaj za nekaj časa, spustili iz svojih življenj. Naša sogovornika sta se že konec februarja odločila, da ostaneta v Kijevu in kljub nevarnosti ter težkim pogojem poskušata ostati produktivna in ustvarjalna. V zadnjih mesecih sta posnela več novih del ter z nekaj glasbeniki bolj intimno sodelovala, seveda pod povsem drugačnimi pogoji, kot do tistega dne, ko je Rusija začela z invazijo na njihovo državo. Z nami bosta Alla Zagaykevich, ena najpomembnejših sodobnih skladateljic in profesoric na področju elektroakustične glasbe v Ukrajini, ter Alexey Shmurak, njen nekdanji študent ter skladatelj mlajše generacije, ki s svojimi projekti premika in raztega meje akademskega, klasičnega pogleda na sodobno glasbo. Pogovore z njima smo posneli pretekli teden, govorili smo tako o njunih glasbenih poteh in aktualnih projektih, kot o trenutni situaciji v Ukrajini in tem, kaj zanju pomeni sodobna ukrajinska glasba ter kakšne lastnosti bi ji pripisala.

Poslušamo nove plošče danskega skladatelja Mortena Riisa Lad enhver lyd minde os om ali v prevodu Naj nas vsak zvok spomni nemškega ustvarjalca Stefana Paula Goetscha, bolj znanega z imenom Hainbach, izbor pa bo zaokrožil duo Stelzer/ Murray z novo ploščo subtilno oblikovanega hrupa Commit.

Nokturno sestavlja devet pesmi Marije Dolinar (psevdonim) iz cikla Hribovske neveste; pesmi (izšle so leta 2015 v zbirki Soloples za neveste pri založbi Sanje) so groteskne podobe temnih strani življenja na podeželju. Nikar ne zamudite.

Režiserka: Ana Krauthaker
Interpretka: Vesna Jevnikar
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Nejc Zupančič
Urednik: Marko Golja

Posvečamo se tako zgodovini džeza kot najnovejšim džezovskim izdajam.