Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dnevi poezije in vina na Ptuju 2022.
Turški pesnik, prevajalec in urednik Selahattin Yolgiden je objavil osem pesniških zbirk, najnovejšo leta 2021. Za svojo poezijo je prejel številne pesniške nagrade. Pesem "johannes brahms - tretja simfonija v F-duru, op. 90 – poco allegretto" ni nekaj posebnega samo zaradi naslova - v njej spregovori o večnih temah, ljubezni in smrti.

Prevod Erna Pačnik Felek,
interpret Uroš Smolej.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zvezi s Čarodejko je vsekakor treba opozoriti na element, ki za Čajkovskega sicer ni značilen: namreč poskus dati glasbeno življenje tudi težavam ljudstva – na odru se namreč odvije celo miniaturna revolucija, ko se kmetje pridejo pritožit knezu, da jim njegovi hlapci nenehno ropajo pridelek.

V zadnjem desetletju svojega življenja je Debussy živel v umetniškem vrenju in moralni dekadenci Pariza predvojnih let. Na pariške odre so takrat stopili umetniki, ki so zavračali vrednote krščanskega sveta in načela klasične umetnosti. V tistem obdobju sta nastala baleta z erotično in pogansko tematiko Posvetitev pomladi Igorja Stravinskega ter Dafnis in Hloe Mauricea Ravela. Debussy je prispeval k sodobnemu toku gledališča s svojim baletom Igre. Že nekaj let prej se je posvetil vprašanju resničnih moralnih vrednot v obsežnem delu Mučeništvo svetega Sebastijana na besedilo Gabriela d'Annunzia.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Leta 1972 je v Jugoslaviji izbruhnila zadnja epidemija črnih koz v Evropi. V času pandemije covida je srbski režiser Mladen Kovačević na to temo posnel dokumentarec z naslovom Še ena pomlad. Film so prikazali na filmskem festivalu v Sarajevu, premierno pa pred mesecem dni v Karlovih Varih. Takrat se je z režiserjem pogovarjala Petra Meterc.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Četrta iz niza oddaj o Claudu Debussyju nas bo popeljala v obdobje nastajanja skladateljeve edine končane opere Peleas in Melisanda. Debeussy je o operi razmišljal že pred odhodom v Rimu, kjer je kot nagrajenec Grand Prixa Akademije lepih umetnosti bival v umetniškem okolju vile Medici. Pred Peleasom in Melisando se je poigraval z nekaj opernimi projekti. Najresnejši je bil Rodrigo in Himena na libreto pesnika Catulla Mendesa. Ta je bil oboževalec Wagnerjeve umetnost, podobno kot v tistem času Debussy. Mendes je obljubljal postavitev v Pariški operi, vendar je skladatelja staromodni libreto vedno bolj utesnjeval, navdušenje za wagnerjansko estetiko pa je iz dneva v dan plahnelo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo koncert, ki bo nocoj na sporedu Festivala Ljubljana. Gre za obetavni in produkcijsko povsem nov glasbeni večer, ki ga bodo izvedli Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in glasbeno družino Krajnčan.Predstavljamo tudi roman v stripu Nekropola, ki ga je po znamenitem avtobiografskem romanu Borisa Pahorja ustvaril mladi tržaški umetnik Jurij Devetak.

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun premore vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem zapletanju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec), pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.

Na vrsti je peti del cikla o klavirski glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel cikel posnetkov Mozartove glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi vse menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah. Poudarek je ves čas na slogovno ustrezni ornamentaciji; ponovljene odseke Rampe izvaja z improviziranimi variacijami, kakor je bilo v navadi v Mozartovem času. Poleg tega ne uporablja sodobnih izdaj, temveč izvaja vsako skladbo iz enega samega izbranega rokopisa ali izvirnega tiska.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Poslušamo posnetke z zvočnih izdaj Glasbeno narodopisnega instituta in iz arhivov naše radijske postaje. Starejši posnetki so bili večinoma izdani na zgoščenkah v zadnjem desetletju prejšnjega in v začetku tega stoletja. Še en sprehod skozi različne plasti prostora in časa našega ljudskega zvočnega izročila, ki je vedno brezčasno in na svoj način tudi aktualno in poučno.

Osrednji gost in rezidenčni umetnik Festivala Maribor 2021 je bil mednarodno uveljavljeni severnomakedonski pianist Simon Tŕpčeski, ki že več kot dvajset let razvija bleščečo mednarodno solistično glasbeno pot.

Komorni studio bo posvečen izbrani glasbi s Festivala Maribor 2021. Predstavili bomo izstopajoče posnetke s koncertov, ki so jih glasbeniki izvedli na 14. Festivalu Mariboru leta 2021. Koncertni cikli umetnostne glasbe potekajo v Mariboru že od leta 1964. Tokrat bomo predstavili posnetke simfonične in koncertantne glasbe s Festivala Maribor, ki je bil od 16. do 25. septembra v dvorani Union, Kazinski dvorani in Narodnem domu Maribor. Soproducent je bilo Slovensko narodno gledališče Maribor. Poudarki Festivala Maribor 2021 so bili na glasbenikih iz jugovzhodne Evrope, osrednji gost in rezidenčni umetnik festivala je bil mednarodno uveljavljeni severnomakedonski pianist Simon Tŕpčeski, ki že več kot dvajset let razvija bleščečo mednarodno solistično glasbeno pot, predano se posveča tudi komorni glasbi, ob tem pa predstavlja tudi glasbeno izročilo svoje domovine. Na Festivalu Maribor 2021 je igral na kar štirih koncertih, tudi v duu z violončelistom Aleksandrom Somovom iz Bolgarije, ter v komornih zasedbah s prijatelji in na koncertu na koncertu Makedonissimo z glasbo makedonskega ljudskega izročila. Otvoritveni koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor je vodil eden najopaznejših romunskih dirigentov mlajše generacije Gabriel Bebešeléa, solist je bil pianist Simon Trpčeski, ki je nastopil tudi na komornem koncertu Simon in prijatelji. Glasbenike povezuje skupno poreklo in temperament – vsi prihajajo z Balkana in so s tamkajšnjo ljudsko glasbo tesno povezani. S pianistom Simonom Trpčeskim so nastopili: klarinetist, saksofonist in kavalist Hidan Mamudov, violinist Aleksandar Krápovski, violist Sorin Spasinovici (spasinovič), violončelist Aleksander Sómov in tolkalec Vlatko Nušev. Zadnji koncert Festivala Maribor 2021 je izvedel No Borders Orchestra ali Orkester brez meja, ki ga vodi dirigent Premil Petrović iz Beograda. Poslušajte orkestrske in komorne skladbe Franza Liszta, Dmitrija Šostakoviča, Maxa Brucha, Guillauma Connessona in Richarda Straussa.

Francoski dramatik iz devetnajstega stoletja je znan predvsem kot obrtno spreten pisec, ki mu ni manjkalo duhovitih domislic. Osrednja osebnost igre je perica Catherine Hübscher iz 18. stoletja, ki je postala vojvodinja Danziška. Igra je bila izvirno napisana v treh dejanjih s prologom, večkrat je bila prirejena za gledališče in film.

Prevajalec: Miran Jarc
Prirejevalec: Peter Zobec
Režiserka: Rosanda Sajko
Tonski mojster: Mladen Fortič
Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič

Katarina - Duša Počkaj
Napoleon - Stane Sever
Lefebvre (izg. Lefebr?) - Polde Bibič
Fouché (izg. Fušé) - Jurij Souček
Grof Neipperg (izg. Najperg) - Janez Albreht
Kraljica Karolina - Slavka Glavin

Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1963.

Glasbena medigra

Estonski književnik Aarne Puu se je rodil v Talinu leta 1948, študij filologije pa ga je popeljal v Krakov in tam od tedaj živi. Poezijo piše v estonščini, poljščini in ruščini. Kot pesnik je redkobeseden, lakoničen, v njegovih pesmih pa prevladujejo eksistencialni toni. Pred leti smo ga spoznali tudi pri nas, gostoval je na festivalu Vilenica. Njegove pesmi je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka, ki se je rodila 25. avgusta pred osemdesetimi leti.

Interpret je Pavle Ravnohrib,
prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka,
režiserka Irena Glonar,
tonska mojstra Gabrijela Čepič in Sandi Zgonc,
redaktorja pa Vlado Motnikar in Maja Žvokelj.
Leto nastanka je 1997.

Stefan Wolpe se je rodil leta 1902 v Berlinu. Že v mladosti se je pridružil socialističnim gibanjem in avantgardnim skupinam svojega časa. V začetku 30-ih let se je Wolpe odločno postavil na stran antifašističnega gibanja in se posvetil komponiranju popularnih pesmi in himen. Leta 1931 je postal umetniški vodja Marksističnega gledališča, imenovanega Die Truppe, ki so ga nacisti dve leti zatem prepovedali. Zaradi židovskega rodu je moral Wolpe Nemčijo kmalu zapustiti. Med leti 1936 in 1938 je poučeval na konservatoriju v Jeruzalemu, kjer se je tudi navdušil nad glasbenimi oblikami in slogi Bližnjega vzhoda. Leta 1938 se je preselil v Združene države Amerike, in več kot 30 let poučeval na mnogih tamkajšnjih visokih šolah za glasbo.