Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nizozemski skladatelj in virtuoz na violini Willem de Fesch se je rodil 26. avgusta 1687. Na njegov glasbeni jezik je precej vplivala italijanska glasba, recimo Vivaldija, zgledoval pa se je tudi po Händlu. Ustvarjal je komorno glasbo, kot so dueti in triosonate, napisal pa je tudi oratorija Judita in Jožef ter več koncertov.
WILLEM DE FESCH: KONCERT ŠT. 3 V G-DURU
\t1. ADAGIO-ALLEGRO
\t2. LARGO
\t3. VIVACE
WILLEM DE FESCH: KONCERT ŠT.4 V D-DURU
\t1. ALLEGRO
\t2. LARGO E CANTABILE
\t3. VIVACE
Glavni izvajalec: MUSICA AD RHENUM

Nemški dirigent in pianist Wolfgang Sawallisch se je rodil na današnji dan leta 1923. Kot dirigent je bil cenjen interpret del Richarda Straussa in Antona Brucknerja, priznan pa je bil tudi kot pianist in v tej vlogi ga bomo spoznali tudi v Glasbeni jutranjici.
NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: KVINTET V B-DURU, OP. POSTH. ZA KLAVIR, FLAVTO, KLARINET, ROG IN FAGOT
\t1. ALLEGRO CON BRIO
\t2. ANDANTE - FUGHETTA: POCO PIU MOSSO
\t3. RONDO: ALLEGRETTO
RESIDENZ QUINTETTS MÜNCHEN, Klavir: WOLFGANG SAWALLISCH

Francoska skladateljica in pianistka Ida Gotkovsky danes slavi 89 let. Skladati je začela pri osmih letih, študirala pa je na pariškem konservatoriju pod vodstvom Olivierja Messiaena in Nadie Boulanger. Njen glasbeni kredo je: "Ustvariti univerzalno glasbeno umetnost ter ob pomoči sodobnega glasbenega jezika in njegovih močnih struktur doseči enost glasbenega izraza v stoletjih."
IDA GOTKOVSKY: GOLDEN SYMPHONIE
ANSAMBEL SAKSOFONOV AKADEMIJE ZA GLASBO, Dirigent: MIHA ROGINA

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Nocoj bo v Radovljici koncert mladih glasbenikov, ki ga mladi sami organizirajo že drugo leto. Lani so v okvirju tega projekta izvajali Klavirski kvintet Vida Ožbolta.
VID OŽBOLT: KLAVIRSKI KVINTET ZA KLAVIR, DVE VIOLINI, VIOLO IN VIOLONČELO, 4. stavek MODERATO
Violini: TIMOTEJ WILLEWALDT in LAURA DE WOLFF, viola: MANCA KOSMAČ, violončelo: SOFIA GRASSI, klavir: NEŽA TOVŠAK

Danes je minilo 310 let od smrti nemškega baročnega skladatelja in organista Sebastiana Antona Schererja.
SEBASTIAN ANTON SCHERER:TOCCATA QUINTA
Orgle: ROLAND GÖTZ

26. avgusta 1931 se je rodil Dane Škerl, skladatelj, dirigent in zaslužni glasbeni pedagog. Iz kompozicije je diplomiral na ljubljanski akademiji za glasbo, potem pa se je izpopolnjeval v Avstriji in Nemčiji. Deloval je na akademijah v Ljubljani in Sarajevu, pa tudi na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete in bil predsednik Društva slovenskih skladateljev.
DANIJEL DANE ŠKERL: TRETJI KONCERT ZA ORKESTER
\t1. LARGO
\t2. GIOCOSO
\t3. LUGUBRE
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: STEFANOS TSIALIS

Dnevi poezije in vina 2022.
Syds Wiersma je frizijski pesnik in prevajalec. Prvo pesniško zbirko je izdal leta 1992, po skoraj dvajsetletnem pesniškem predahu pa je v zadnjih letih izdal tri zbirke, Razcefrano krilo, Dvajset ljubezni ena saudade in Dežela brez škrjanca. Njegov prevajalski opus vključuje tudi poezijo slovenske pesnice Kristine Kočan. Za eno svojih pesmi je leta 2020 prejel nagrado Relyja Jorritsme. Syds Wiersma dela kot vodja Frizijskega filmskega in avdio arhiva v frizijski prestolnici Leeuwarden. V pesmi Binkošti z Escherjem se sprašuje, kaj vse prinaša čas.

Prevajalka Tanja Mlaker,
interpretka Ana Urbanc.

Tolkala, glasne in ritmične inštrumente v jutranjici redkeje slišimo v glavnih vlogah, tokrat pa bodo imeli pomembno vlogo v domala vseh skladbah. Posebno pozornost posvečamo melodičnim inštrumentom, bodo pa proti koncu Glasbene jutranjice kot solistično glasbilo zaigrale tudi pavke.
Vibrafon je sestavljen iz uglašenih kovinskih ploščic, nanj pa igramo s palčkami. Vsaka ploščica visi nad resonatorsko cevjo, ki s pomočjo motorja ustvarja tremolo ali vibrato učinek, značilen za vibrafon.
CHRISTOPHER DEANE: THE MORNING DOVE SONET ZA VIBRAFON
Tolkala: AMY LYNN BARBER

Marimba je dandanes verjetno najbolj razširjeno melodično tolkalo. Izhaja iz Afrike, po izgledu je podobna ksilofonu, le da je nekoliko večja, ima večji razpon, večje ploščice in pod njimi resonatorje. V primerjavi s ksilofonom je njen ton toplejši in čistejši, njen obseg je nižji.
EMMANUEL SEJOURNE: KONCERT ZA MARIMBO IN GODALA V C-MOLU
\t1. TEMPO SOUPLE
\t2. RYTHMIQUE, ENERGIQUE
KOMORNI GODALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, Marimba: VID UŠENIČNIK, Umetniški vodja: JANEZ PODLESEK

TORU TAKEMITSU: DREVO DEŽJA
Vibrafon: MATEVŽ BAJDE, Marimbi: Ansambel DRUMARTICA v sestavi SIMON KLAVŽAR in JOŽE BOGOLIN, Dirigent: ROBERT AITKEN

Ksilofon ima zanimivo nejasno starodavno poreklo. Nekateri strokovnjaki domnevajo, da se je iz jugovzhodne Azije okrog leta 500 našega štetja razširil v Afriko, ko se je skupina malajsko-polinezijsko govorečih ljudstev preselila tja, vendar pa obstajajo tudi mnenja, da se je v Afriki razvil neodvisno, pri čemer se mnenja opirajo na posebne značilnosti afriških ksilofonov ter večjo raznolikost vrst ksilofonov in proto-ksilofonom podobnih tamkajšnjih instrumentov.
BORIS PAPANDOPULO: KONCERT ZA KSILOFON IN GODALA
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Ksilofon: PETRA VIDMAR, Dirigent: FRANCESC PRAT

Vibrafonova pot se je začela leta 1916, ko je Herman Winterhoff začel eksperimentirati z orgelskimi piščali in marimbo in je tako prvi ustvaril učinek vibrata. Idejo je od njega prevzel njegov tekmec Henry Schluter, ki je inštrument še nekoliko izboljšal, in sicer je ploščice izdelal iz aluminja namesto jekla ter uglasil in priredil dimenzije cevi ter ploščic, da bi se izognil disonančnim harmonijam. Dodal mu je tudi dušilec v obliki pedala.
IGOR KULJERIĆ: TOCCATA ZA VIBRAFON IN KLAVIR
Vibrafon: ŽELJKO GRIGIĆ, Klavir: BRANKA POLLAK

IVO PETRIĆ: POMLADNI CONCERTINO ZA TOLKALA IN KOMORNI ORKESTER
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Tolkala (vibrafon, ksilofon, zvončki): BARBARA KRESNIK, Dirigent: MARKO LETONJA

Zvončki so zaradi svoje majhnosti in enostavnega načina igranja mesto našlo tudi med Orffovimi glasbili, nanje pa igrajo tudi glasbeniki v orkestrih - največ v simfoničnih in opernih.
JAKOB JEŽ: MALI POPOTNIK, MLADINSKA SUITA ZA TRI PIHALA IN ZVONČKE
\t1. NA TRATI
\t2. PRVE TROBENTICE
\t3. IZ PRAVLJICE
\t4. PRI SPOMENIKU
\t5. STAR MLIN
\t6. IGRA
\t7. OB POTOKU
neznani izvajalci

Pavke oziroma timpani so eno največjih glasbil, ki sestavljajo simfonični orkester. Gre za bobne, ki jih sestavlja membrana raztegnjena čez veliko skledo, tradicionalno izdelano iz bakra. Večina sodobnih timpanov ima pedal s pomočjo katerega jih lahko izkušeni glasbeniki hitro in natančno uglasijo na določene višine.
WERNER THÄRICHEN: KONCERT ZA PAVKE, OP. 34
\t1. ALLEGRO ASSAI
\t2. LENTO, ALLEGRO MODERATO
SIMFONIČNI ORKESTER RADIA BERLIN, Timpani oziroma pavke : NICHOLAS BARDACH in WERNER THÄRICHEN, Dirigent: VERNON GEORGE HANDLEY

NEBOJŠA JOVAN ŽIVKOVIĆ: ORIENTAL FANTASY ZA DVE MARIMBI
Marimbi: PETRA VIDMAR in LOVRO AŠIČ

Ko se je začela vojna, je bil Claude Debussy star 52 let in na vrhuncu svojih moči. Ustvarjalni val, ki ga je ponesel skozi prve mesece leta 1914, se je končal z mračnim molkom. Debussy ni bil človek za boj. Ostal je v Parizu, toda v novih okoliščinah se mu ni zdelo vredno, da bi še naprej pisal glasbo. Menil je, da je čas preveč krut, da bi se lahko umetnik ali poslušalci prepustili lepotam umetnosti. Zaradi dolžnosti do založnika pa je prevzel nove naloge: uredil je novi izdaji Chopinovih in Bachovih klavirskih skladb in se znova lotil svojih starih skic.

Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani je nastal v študijskem letu 2009/2010 ob bolonjski prenovi študijskih programov. V njem pojejo študentke oddelkov za glasbeno pedagogiko, sakralno glasbo in dirigiranje. V izvedbi pevk bomo slišali skladbe, ki so jih izvedle na koncertu 26. maja 2021 v Slovenski filharmoniji, dela Jacobusa Gallusa, Gustava Holsta, Gioacchina Rossinija, Nane Forte, Ambroža Čopija in Matica Romiha.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo izbrana dela skladatelja in profesorja Alojza Srebotnjaka. Njegov opus je obsežen in raznovrsten, vse od začetkov predan ekspresionističnemu, zlasti vokalnemu slogu, v šestdesetih zazrt čez meje znanega (zlasti k dvanajsttonski in serialni tehniki), ves čas pa prepleten s skladateljevim zanimanjem in ljubeznijo do ljudske in tradicijske glasbe Slovenije in Makedonije.

"Po svoje sem scenarij jaz sam najbolj sabotiral." - Juraj Lerotić
Osrednji del oddaje posvečamo zmagovalcu filmskega festivala v Sarajevu, Juraju Lerotiću, ki je žirijo prepričal z intimno družinsko dramo Varno mesto ter filmu Mikrobiom grškega režiserja Stavrosa Petropoulosa, mednarodnemu nagrajencu domačega festivala kratkega filma Fekk, ki se je končal v soboto. Ocenjujemo tudi film Minioni 2: Grujev vzpon, ki v kinematografih po Sloveniji dosega izjemne številke gledanosti, pogledujemo pa tudi na beneško Mostro.

Po resnični zgodbi posneta komedija o hudomušnem Angležu, sodobnem Robinu Hoodu, ki je ukradel Goyo iz Narodne galerije v Londonu. Gre za zadnji film, ki ga je posnel nedavno umrli režiser Roger Michell z Jimom Broadbentom in Helen Mirren v glavnih vlogah. Zgodba nas popelje v leto 1961, ko je šestdesetletni taksist Kempton Bunton iz Narodne galerije v Londonu ukradel portret vojvode Wellingtona španskega slikarja Francisca de Goye. To je bila prva (in ostaja edina) tatvina v zgodovini te galerije in hkrati ena bolj hudomušnih na področju kraje umetnin. Kempton je namreč poslal niz pisem, v katerih je v zameno za vračilo slike zahteval, da vlada vsem upokojencem zagotovi brezplačno televizijo. Zgodbo je glasbeno obarval skladatelj George Fenton.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Geograf in speleolog o izginjanju Triglavskega ledenika, novih pristopih k raziskovanju preteklih podnebnih sprememb, onesnaženosti naših jam ter novih globinah Skalarjevega brezna.

Letošnje ekstremno sušno leto tudi Triglavskemu ledeniku ni bilo naklonjeno. Samo v zadnjem tednu je se je skrčil za 20 cm, njegova globina je samo še med 4 in 5 metri. To so najbolj sveža poročila izpod Triglava, kjer je v tem tednu dr. Jure Tičar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU sodeloval pri raziskavah, s katerimi skušajo na inovativen način določiti zgodovino ledenika pod Triglavom.
A to ni edino raziskovalno področje, ki se mu dr. Tičar posveča. Še teden dni prej se je denimo spustil do novih globin Skalarjevega brezna na Kaninskih podih, ki tako iz odprave v odpravo pridobiva na globini. Jame pa skrivajo še druge skrivnosti, ne zgolj neodkritih globin. Pogosto jih povezujemo z lepotami kapnikov, a v slednjih se je skozi dolga tisočletja naložil zapis o podnebnih pogojih v oddaljeni preteklosti. Z njihovo analizo bi tokratni gost Podob znanja s sodelavci želel ustvariti podrobno sliko podnebnih nihanj zadnjih 10 000 let.

Martin Helmchen se je zadnja leta uveljavil kot eden vodilnih pianistov mlajše generacije, nastopa pa tako v komornih zasedbah kot v večjih, simfoničnih zasedbah. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma smo ga aprila 2020 slišali tudi v okviru zlatega abonmaja, ko je v spremstvu Dresdenske filharmonije navdušil z interpretacijo Brahmsovega prvega klavirskega koncerta.
Martin Helmchen je 4. maja nastopil v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu v Nemčiji. Pod njegovimi prsti so zazvenele skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Béle Bartóka, Franza Schuberta in Roberta Schumanna.

Ta mesec je minilo 60 let od smrti arhitekta Maksa Fabianija, ki je pomembno zaznamoval Ljubljano, a pogosto ostaja v Plečnikovi senci. Med razlogi za to naj bi bila tudi njegova narodna in politična pripadnost. Njegovo delo je pomembno tako za slovensko, kot tudi za avstrijsko in italijansko kulturo. V 20. stoletju, ko je postala pomembna politična pripadnost, naj bi ga Slovenci zaradi udinjanja fašističnim oblastem imeli za Italijana, Avstrijci zaradi naklonjenosti slovenskim umetnikom za Slovenca, Italijani zaradi zvez z avstrijskim dvorom za Avstrijca, so ob obletnici zapisali na STA. Eden najvidnejših arhitektov avstro-ogrske monarhije se je rodil leta 1865 v Kobdilju pri Štanjelu, od koder je bila očetova družina. Družina njegove matere, ki je bila rojena v Trstu, pa je imela na Dunaju pomembne zveze vse do Habsburžanov. Deloval je marsikje – po ljubljanskem potresu leta 1895 je na svojo lastno pobudo in brezplačno izdelal urbanistični načrt za Ljubljano, zaznamoval je številne kraje na Goriškem, v Posočju in na Vipavskem, svoje najbolj inovativne in znamenite projekte pa je uresničil na Dunaju. Bil je tudi prvi arhitekt z doktoratom v monarhiji, osebni svetovalec prestolonaslednika Franca Ferdinanda, sodelavec Otta Wagnerja in profesor na Dunaju. Celovitejši vpogled v Fabianijevo delo in življenje je leta 2010 prinesla Fabianijeva monografija, ki jo podpisujeta Andrej Hrausky in Janez Koželj. Ob izidu se je tedaj z njima pogovarjala Maja Žel Nolda, njuna razmišljanja pa ostajajo aktualna še danes.

Roman, napisan v prvi osebi, kot vidijo oči desetletnega dečka, se dogaja ob koncu šestdesetih let, na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, odrašča v refleksiji do zunanjega in svojega notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svojega delavskega izvora. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in idealov. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se hkrati dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret je Iztok Mlakar,
režija: Suzi Bandi,
izvirno glasbo je napisal Iztok Cergol.
Produkcija: RAI-Radio Trst A leta 2009.

Bedřich Smetana je igral klavir v prvi izvedbi Tria za klavir, violino in violončelo v g-molu, op. 15 leta 1855.

V Povabilu na koncert poslušajte Trio za klavir, violino in violončelo v g-molu, op. 15 Bedřicha Smetane, ki so ga prvič izvedli 3. decembra 1855; skladatelj je na koncertu izvajal klavirski part. Igral bo Trio Lorenz v zasedbi: Primož Lorenz – klavir, Tomaž Lorenz – violina in Matija Lorenz – violončelo.

Simfonični orkester Češke filharmonije je februarja 2016 gostoval v dvorani Union v Mariboru.

Simfonični orkester Češke filharmonije deluje že skoraj sto petindvajset let, prvi koncert 4. januarja 1896 je vodil znameniti skladatelj in dirigent Antonín Dvořák, orkester pa je pridobil mednarodno slavo pod vodstvom enega vodilnih dirigentov Vaclava Talicha, ki je na začetku glasbene poti vodil tudi Slovensko filharmonijo. S Češko filharmonijo je Gustav Mahler prvič izvedel svojo Sedmo simfonijo, orkester pa so od preroda pod Talichovim vodstvom vodili najboljši češki in tuji dirigenti, ki so ohranjali in nadgrajevali ugled orkestra kot enega najprepoznavnejših na svetu. Med letoma 1990 in 1992 ter od leta 2012 do svoje smrti 31. maja 2017 je bil umetniški vodja in šef dirigent orkestra Češke filharmonije Jiří Bělohlávek, glasbenik z bogato mednarodno kariero, ki je bil med drugim šef dirigent Simfoničnega orkestra radia BBC, Filharmoničnega orkestra iz Rotterdama, Berlinske in Newyorške filharmonije. Posvečal se je tudi operi in dirigiral v različnih opernih hišah po svetu, posnel je tudi celoten opus Dvořákovih simfonij in koncertov. Jiří Bělohlávek je na tretjem koncertu iz orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor februarja 2016 v dvorani Union z orkestrom Češke filharmonije izvedel tri stavke iz priljubljenega simfoničnega cikla Má vlast/Moja domovina Bedřicha Smetane: Vyšehrad, Vltavo in Šárko, v drugem delu pa Šesto simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60, Antonina Dvořaka. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste slišali še dodatek simfoničnega orkestra Češke filharmonije: uverturo k Smetanovi operi Prodana nevesta.

Izvajalci pod vodstvom Gottholda Schwarza v programu uzvočujejo uglasbitve psalmov, predvsem iz dveh znamenitih zbirk: Izraelskih vodnjakov Johanna Hermanna Scheina in Davidovih psalmov Heinricha Schütza.

Častni gost 26. Dnevov poezije in vina je poleg ameriške avtorice Carolyn Forché tudi poljski pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj Tomasz Różycki. Izdal je osem pesniških zbirk, med katerimi je vzbudila posebno pozornost epska pesnitev Dvanajst postaj. Zanjo je prejel najprestižnejšo poljsko literarno nagrado za mlade avtorje. Tudi pozneje je bil za svoje literarno delo večkrat nagrajen, njegove pesmi pa so prevedene v številne jezike. Slovenijo je v preteklosti že obiskal in leta 2011 nastopil na literarnem festivalu Vilenica.

Prevajalka je Jana Unuk,
interpret Milan Štefe,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
tonska mojstra pa Andrej Kocan in Mirko Marinšek.
Produkcija leta 2022.

Don Byas je bil saksofonist z izjemno lepim zvenom. Še posebno se je izkazal pri interpretaciji balad, v hitrih skladbah pa je bil sposoben zelo hitrega improviziranja. Don Byas je umrl pred petdesetimi leti v Amsterdamu, leta 1972, star devetinpetdeset let.