Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Za predvajanje v 1. delu Glasbene jutranjice smo izbrali suito iz Elgarjeve nedokončane opere Španska gospa, Štirinajst skladb za flavto in harfo, op. 157b Charlesa Koechlina, Uverturo za orkester št. 4 Philippa Heinricha Erlebacha in Italijanski koncert za instrument s tipkami v F-duru Johanna Sebastiana Bacha v izvedbi Alfreda Brendla.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Drugi del Glasbene jutranjice sestavljata Concertino v c-molu za fagot in orkester nemškega violinista, dirigenta in skladatelja pretežno operne glasbe Petra Winterja in klavirska suita Otroški kotiček Clauda Debussyja.

Jana Putrle Srdić je v zbirki iz leta 2014 z naslovom To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje v verzih povezala kulturo, naravo, biotehnologijo in kibernetiko. Toliko vesolj pod eno veko je pesem iz te zbirke.

Interpretka Tina Potočnik.

Sklepni del Glasbene jutranjice začenjamo z Granadosovim Fandangom iz zbirke Goyescas, nadaljujemo z Elgarjevim glasbenim portretom edwardijanskega Londona - koncertno uverturo Cockaigne, Fauréjevimi Tremi romancami brez besed, Violinskim koncertom Aleksandra Glazunova in Špansko ljudsko suito za violino in klavir Manuela de Falle in Paula Kochanskega, sklepamo pa s Siegfriedovo idilo Richarda Wagnerja, Milhaudovo suito iz scenske glasbe k igri Popotnik brez prtljage in Trojnim koncertom za klavir, simfonični orkester in big band s solisti Milka Lazarja.

Slovensko glasbeno kulturo je zaznamoval s številnimi svojimi vokalnimi in instrumentalnimi deli, deloval pa je tudi kot zborovodja, dirigent, pedagog in neutrudni kulturni delavec na Tržaškem, kjer se je rodil in preživel večino življenja.
V komponiranju je sledil tradicionalni glasbeni govorici, a vendar je hodil svojo pot. Po številu in priljubljenosti v njegovem skladateljskem opusu prevladujejo zborovska dela, čeprav v njem najdemo tudi skladbe za orkester, različne komorne zasedbe ali solistične instrumente.

Oddajo bomo namenili jazz-rock zasedbi Sončna pot, ki jo je zasnoval Lado Jakša konec sedemdesetih let. Sestavljali so jo trije ključni člani – Lado Jakša je igral klaviature in različna pihala in tolkala in pihala, Jordan Dani Gančev električni bas in Agim Brizani bobne, vendar ga je kmalu nadomestil Ratko Divjak. Kot gost se jim je pridružil Uroš Šečerov na tolkalih. Leta 1978 so nastopili na jazz festivalu v ljubljanskih Križankah, naslednje leto - 1979 so izdali svojo prvo in zadnjo vinilno ploščo pri založbi RTV Ljubljana. Naslovljena preprosto kot Sončna pot je postala in ostala ena najpomembnejših slovenskih plošč prejšnjega stoletja. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.

Veliki poletni požar na zahodnem Krasu je pred gozdarje postavil velik izziv. Kaj posaditi, glede na to, da raziskave o pretekli zaraslosti kažejo, da so bili tam med drugim pred tisočletji celo bukovi gozdovi? Vodja sežanske enote Zavoda za gozdove RS, dipl. ing. gozdarstva Boštjan Košiček nam bo osvetlil pogoje pogozdovanja tega od preostalih naših gozdov razlikujočega se kraškega gozda.

Ob delu solistke v opernem orkestru v Limogesu pogosto muzicira v različnih komornih skupinah v Sloveniji in tujini.

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo tokrat predstavili flavtistko Evo-Nino Kozmus kot komorno glasbenico. Eva-Nina je prvonagrajenka vrste državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanj, najodmevejši pa je bil njen zelo uspešni mednarodni nastop na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik na Dunaju, kjer je leta 2010 zmagala in prejela 1. nagrado. Leta 2010 je končala Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Isto leto je začela študirati na Visokem narodnem glasbenem konservatoriju v Lyonu v razredu profesorjev Philippa Bernolda in Juliena Beaudimenta, poučevala pa sta jo tudi Claude Lefebvre in Gilles Cottin. V Lyonu je leta 2013 diplomirala, nato pa je leta 2015 magistrirala pod vodstvom mentorja Joséja-Daniéla Castellóna z magistrsko nalogo s temo Aleksandrove tehnike. S samostojnimi koncerti se je predstavila v številnih evropskih državah, v Rusiji in v Združenih državah Amerike. Kot ljubiteljica komornega muziciranja pa nastopa v različnih mednarodnih komornih zasedbah. Poslušali bomo njeno muziciranje v Londonskem triu št. 1 v C-duru, Hob. 4, Josepha Haydna s festivala Glasbeno poletje v Bohinju, v Kvartetu za flavto, violino, violo in violončelo št. 3 v C-duru, KV 171 oz. 285 b, Wolfganga Amadeusa Mozarta iz cikla Carpe artem v Mariboru ter v skladbi Andante z variacijami Gioacchina Rossinija, ki jo izvaja s harfistko Mojco Zlobko Vajgl. Poslušajte tudi pogovor s flavtistko Evo-Nino Kozmus.

Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, smo se med drugim pogovarjali z gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah pri nas. V ponovitvi oddaje lahko ob pogovoru slišite tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada.

Tudi tokrat še ostajamo pri koncertu Orkestra Slovenske vojske na Festivalu Junij, 20. junija 2015 na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer se je z njim kot gostujoči solist pojavil legendarni makedonski kitarist Vlatko Stefanovski. A s to oddajo bomo naredili nekakšen presek in začeli še podsklop oddaj, v katerih bomo predstavili plodovito sodelovanje vojaškega Big Banda z Izidorjem Leitingerjem.
V naših oddajah smo že predstavili izjemne ustvarjalce, ki so v svoji osnovi izhajali iz tradicije Big Banda in orkestrskega džeza, a to zvrst razširili in presegli tako v oziru zasedbe kot slogovnega pristopa, ki se je po kompleksnosti nemalokrat približal povsem klasično zasnovani kompoziciji, po razširjeni zasedbi pa godbi na pihala. Tako ste lahko izčrpno slišali in se seznanili z deli velikanov, kot so bili Johnny Richards, Stan Kenton in Don Ellis. V tej in še prihodnjih oddajah pa boste spoznavali danes nastajajoč opus njihovega v vseh pogledih vrednega nadaljevalca, našega rojaka iz Radelj od Dravi – Izidorja Leitingerja. Najprej predstavljamo eno njegovih najbolj prepoznavnih skladb »Suito quasi balkaniko«, v kateri se bosta ob Vlatku Stefanovskem na kitari kot solista izkazala še harmonikar Janez Dovč in trobentač Dominik Krajnčan. Big Band Slovenske vojske bo vodil Rudi Strnad.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Piranski ex-tempore je kreativno, zanimivo in tekmovalno dogajanje, poudari kustosinja Majda Božeglav Japelj pred začetkom enega pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri, ki je letos 57. po vrsti. Želijo privabiti mlade, zato se povezujejo z raznimi akademijami, tokrat bo v žiriji prisoten direktor beneške. Za nagrade so bodo na ex-temporu v Piranu potegovali tako akademski kot ljubiteljski slikarji in slikarke. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi 43. dnevu v sklopu 102. Salzburških slavnostnih iger, enega najstarejših festivalov na svetu. Danes bodo uprizorili Janáčkovo Katjo Kabanovo, nastopili bodo tudi Berlinski filharmoniki z Danielom Hardingom.

Komorna skupina Glasbenega društva Tamburjaši je pod umetniškim vodstvom čembalistke in dirigentke Mojce Lavrenčič lani nastopila koncertih cikla Jesenske serenade Glasbene mladine jubljanske. Izvajala je baročno glasbo izpod peresa Bacha, Vivaldija, Balbastra, Couperina in Charpentierja, njihov nastop pa je dopolnila še govorjena beseda, in sicer je Tadej Pišek interpretiral sonete Williama Shakespearja v prevodu Janeza Menarta.

Tomasz Różycki: Teorija praznine
Dnevi poezije in vina so se končali, za njimi pa ostajajo vtisi in stihi. Avtorjev izbor je prevedla Jana Unuk, interpretira pa ga Muanis Sinanović.

Gabriela Babnik: Tišina, polna vetra
Odnos med utemeljiteljem moderne poezije Charlesom Baudelairom in njegovo muzo, kreolsko plesalko in igralko Jeanne Duval, ob silnem telesnem in umetniškem erosu nakazuje še spolne, razredne in rasne razlike sredine 19. stoletja in tudi poznejših časov. Roman ocenjuje Ana Lorger.

Ian McEwan: Stroji kot jaz
Britanski pisatelj, scenarist in dramatik Ian McEwan je s svojimi deli že desetletja na vrhu lestvic najbolj prodajanih in izposojanih knjig. Je prejemnik številnih literarnih nagrad, tudi prestižnega bookerja, ki ga je dobil za roman Amsterdam. Velik del njegovega opusa lahko beremo tudi v slovenščini, najnovejšega je prevedla Ana Barič Moder, ocenjuje ga Leonora Flis.

Tomaž Grušovnik: Midva ne bova rešila sveta
Filozof, ki se je že takoj po izbruhu pandemije covida 19 odzval nanjo z razmisleki v knjigi Karantenozofija, je tematiko razširil z eseji o raznovrstnih teorijah zarot. Pri tem ga zanimajo predvsem mehanizmi, ki jih omogočajo in spodbujajo. Piše Iztok Ilich.

V uri izbora iz slovenske glasbene ustvarjalnosti bomo poslušali virtuozno orkestrsko glasbo treh skladateljev – Koncert za orkester Slavka Osterca, Koncertantne epizode Alojza Srebotnjaka in Concertino za mali orkester Pavleta Merkuja.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se hkrati tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Čilski pesnik Raúl Zurita je bil pred petimi leti gost na Dnevih poezije in vina. Tedaj smo iz njegovega opusa objavili esej Pomembne so zvezde. V njem med drugim razmišlja o razlogih, zakaj poezija sploh nastaja. Pa o jeziku. Zapiše na primer: "Vse, kar slišimo in govorimo, je veličastna reinterpretacija simfonije, ki so jo izvajali tisti, ki so zdaj mrtvi." In pa:

"V svetu žrtev in tistih, ki jih povzročajo, je poezija upanje brezupnega, je možnost za tisto, kar nikakor nima upanja, je ljubezen tistega, ki nima ljubezni. Sežgana je bila v mestih, ki še vedno gorijo za vedno, zdrobljena v zgodbah, ki nikoli ne bi smele biti opevane, v tragedijah, ki bi jih bilo treba preprečiti; poezija je bila moja dejavnost v graditvi Raja, čeprav absolutno vse kaže, da je to početje norost."

Esej je iz kastiljščine prevedel Andrej Rot. Spremljajoča glasbena tema so odlomki iz Preludija junaških nebeških vrat francoskega skladatelja Erika Satieja v izvedbi pianista Bojana Goriška. Izbral jo je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka Blaž Kumše, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja.

V 5. simfoniji Petra Iljiča Čajkovskega je na kocki vse: življenje, sreča, smisel vsega. Glasba je občutljiva in dramatična – in neznansko lepa. Simfonija se konča optimistično in s prepričanjem, da je boj z vznemirljivimi občutki življenja navsezadnje vreden vsega.
Drugače je v 6. simfoniji Carla Nielsena, njegovi zadnji. V njej Carl Nielsen kaže tako svojo osebno zmedenost kot krvoločni humor.
Med obema simfonijama nam Mozart poda balzamičen trenutek z enim svojih najlepših del: Koncertom za klavir in orkester št. 21, znanim tudi kot koncert Elvire Madigan. Solistka bo mlada francoska pianistka Marie-Ange Nguci, Danski nacionalni simfonični orkester pa bo vodil njegov šef dirigent Fabio Luisi.

Jaka Štoka spada med prve snovalce slovenskega gledališča v Trstu. Pred 120 leti je dal pobudo za ustanovitev Dramatičnega društva, ki je naposled delovalo v novem Narodnem domu. Bil je njegov intendant in neumoren odrski delavec, na prireditvah je tudi igral in režiral. Ko je Dramatično društvo sklenilo ustanoviti namesto dotedanjega amaterskega gledališča stalno poklicno gledališče, je Štoka samo pisal - predvsem burke, ki so jih takrat veliko igrali, in so bile pri občinstvu zelo priljubljene. Mednje sodi tudi burka Laži zdravnika, zadnja Štokova igra.

Prirejevalec in režiser: Adrijan Rustja

Zdravnik – Stane Starešinič
Boštjan, zdravnikov sluga – Tone Gogala
Lipe, Boštjanov prijatelj – Stojan Colja
Tone Pivk, pismonoša – Alojz Milič
Preklja, kmet – Jožko Lukeš
Jera, kmetica – Zlata Rodošek
Rezika, natakarica – Barbara Jakopič
Zevnik – Silvij Kobal
Orožnik – Drago Gorup

Posneto na Radiu Trst A decembra 1982

Glasbena medigra

30. avgusta 1942 v Buenos Airesu rojeni argentinski pesnik, esejist in duhovnik Hugo Mujica je priznal, da je na njegovo pesnjenje najbolj vplivala glasba. Pa vendar pogosto tematizira tišino. In odsotnost. Izostreno in natančno. Piše o smislu, spominu, svobodi in domišljiji. Njegova preteklost je polna raziskovanja: bil je del hipijevskega gibanja, živel v jogijski skupnosti, prodiral v mistično. Eksperimentiral je z drogami in veliko slikal. Bil je tudi menih trapist. Utrdil se je kot eden najpomembnejših poetov v špansko govorečem prostoru. Njegova knjiga s preprostim naslovom Pesmi je leta 2009 v prevodu Pabla Juana Fajdige izšla pri KUD Logos.

Interpret Željko Hrs,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Železnik,
tonski mojster Matjaž Miklič,
urednika Tina Kozin, Žiga Bratoš.
Leto nastanka: 2009.

Tokratno oddajo bomo namenili nadarjeni pevki energičnega ritem in bluesa Betty Davis, ki pa je bila bolj znana kot soproga znamenitega Milesa Davisa. Izdala je tri albume svojih skladb in bila z njimi relativno uspešna – predvsem v Evropi. Načrtovala je sodelovanje z Jimijem Hendrixom, a je prej umrl in s Carlosom Santano, ki pa se ni udejanilo. Snemala je s člani zasedbe Tower Of Power. Kritiki so zapisali, »da je ekstremna in atraktivna.« Portret lani umrle glasbene in modne ikone je pripravil Marko Kumer.