Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Giosuè Alessandro Giuseppe Carducci, italijanski pesnik, se je rodil leta 1835, umrl pa na današnji dan leta 1907. Velja za največjega italijanskega pesnika 2. polovice 19. stoletja. Podpiral je gibanje za zedinjenje Italije. Pisal je neoklasicistično liriko, sprva z domoljubno in aktualno politično tematiko, pozneje je bila njegova poezija vse bolj intelektualna, protiklerikalno usmerjena. Prevladujoča tematska sklopa sta opisi pokrajine in motivi iz junaške preteklosti, tako drugačne od dekadentne sodobnosti. Carduccijevo pesem Zimsko sonce je prevedel Ciril Zlobec; interpretira jo Romana Šalehar.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Dama" Britanskega Imperija, hči škotskih staršev, sicer pa Avstralka Joan Sutherland vsekakor sodi med pevske veličine 20. stoletja: imela je čudovit, močan, a hkrati mehak in gibčen glas, podprt z muzikalnostjo in izvrstno pevsko tehniko. Luciano Pavarotti, ki ni nikoli pozabil omeniti, da je prav ona zaslužna za dihalno tehniko, po kateri je slovel, jo je označil za "glas stoletja", Montserrat Caballé, ki je pela podoben repertoar, pa je njen glas opisala kot "nebeški".

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini ter kritični oceni le-teh. Pripravljajo jo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Dela iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V nemški prestolnici te dni poteka 73. mednarodni filmski festival in v oddaji Razgledi in razmisleki tokrat gostimo režiserko z zlatim medvedom nagrajenega filma z lanskega dogodka. Alcarràs je ime vasice v zahodni Kataloniji, pa tudi zmagovalnega filma lanskega Berlinala. Igrani film je španska režiserka Carla Simón posnela v maniri observacijskega dokumentarca in ga postavila v okolje, v katerem je sama odraščala: v zahodno Katalonijo, med nasade breskev, v divjo, a vendar kultivirano naravo. V sodelovanju in boju z njo se tamkajšnji kmetje preživljajo nešteto generacij. Toda odslej bo drugače: filmska družina Solé mora zapustiti svojo posest, saj bodo na njej postavili bolj dobičkonosne sončne elektrarne. Sodobni simbol »zelenega prehoda« in »čiste energije« za družino Solé pomeni nenadno izgubo vira preživljanja, v film pa vnese dodatno kompleksnost. Pred družino Solé sta zadnje poletje obiranja breskev in negotova prihodnost.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Rahmaninov je februarsko revolucijo tako kot številni misleči ustvarjalni ljudje v Rusiji pozdravil z zadržanim optimizmom – kot veter sprememb … Prirejal je koncerte in honorarje podaril vojakom na fronti in v bolnišnicah. A navdušenje se je kmalu umaknilo zmedi: druge revolucije ni popolnoma sprejel. Zapisal je: »Pod Nikolajem II. sem se počutil svobodnejšega, zdaj pa beseda ,svoboda' zveni kot posmeh!«. Že marca je skladatelj poskušal oditi v tujino. Decembra mu je uspelo dobiti dovoljenje in šest mesecev pozneje je z ženo in hčerkama zapustil Rusijo. Formalno je šlo za turnejo – imel je dogovorjene nastope v Köbenhavnu, Oslu in Stockholmu. Tam je prejel več ponudb iz Amerike. Ob pomoči prijateljev je zbral denar za pot in se 1. novembra 1918 z družino vkrcal na čezoceanko. Ta je enajst dni pozneje priplula v New York.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Daniela Šimeka smo pred naš mikrofon povabili ob prejemu študentske Prešernove nagrade akademije za glasbo, ki jo je prejel za izvedbo Fantazije in Allegra za harmoniko in komorni orkester skladatelja Oleja Schmita s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor v sklopu akademijskega abonmaja Tutti.

Pisatelj Lenart Zajc si je z romanom Odred zadal zahtevno nalogo: pisati o človeški, intimni, kljubovalni, uporniški, vojaški, pogumni, srčni in zgodovinski izkušnji generacije, ki ni njegova, ampak generacija mladih ljudi, ki so se leta 1941 uprli okupatorju. Njegov roman Odred (izšel je pri založbi Litera) je namreč vojni, še natančneje, partizanski roman, galerija prepričljivih in živih človeških usod. Več o romanu in še čem bo povedal avtor sam v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Znani londonski založnik Walsh je leta 1734 izdal zbirko Concertov grossov op. 3 Georga Friedricha Händla. Šesti, zadnji koncert v zbirki ima le dva kratka hitra stavka in se je že od nekdaj zdel nepopoln. Novejše ugotovitve so pokazale, da je Händlov izvirni rokopis nastal že kakšnih dvanajst let pred izidom in je res vseboval še dva druga stavka. Januarja 1723 so skladbo v taki obliki verjetno izvedli med dejanji opere Oton, pozneje pa je Händel rokopis razdelil na dva dela in med stavkoma Vivace in Allegro najbrž načrtoval orgelsko improvizacijo. Orgle se kot solistični instrument pojavijo le v sklepnem Allegru ohranjenega concerta grossa. Stavek je Händel pripravil že leta 1712 za opero Zvesti pastir. V njem je predelal Žigo za čembalo, ki jo je napisal že več let pred tem v Hamburgu.

V štirinajstih nadaljevanjih odkrivamo dramatično pripoved Zorka Jelinčiča, enega izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične organizacije TIGR. V temnih letih fašistične strahovlade in druge svetovne vojne je Zorko Jelinčič prebil devet let zaporne kazni v italijanskih ječah (v Kopru, Rimu, San Gimignanu in Civitavecchii) ter obdoje konfinacije v Isernii. S teh prizorišč groze in terorja so se ohranile le drobne besede, fragmenti, zapisani na list papirja. Njegovo intimno izpoved tako skandirajo ključne, s pomeni nabite besede, povezane s trpljenjem, bolečino in uporom. Očetovo pisno zapuščino je sin Dušan prelil v pričevanjsko pripoved in rahločutno ovekovečil zgodbo Zorka Jelinčiča.

Za to delo je avtor Dušan Jelinčič prejel prvo nagrado na literarnem natečaju, ki sta ga ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu razpisali Mladika in Slovenska prosveta za roman ali povest na tematiko življenja primorskih Slovencev v obdobju fašističnega preganjanja med obema vojnama. Za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst let svinca je Dušan Jelinčič prejel nagrado Prešernovega sklada. Iz utemeljitve nagrade: "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca posveča vprašanju preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je izvajala fašistična genocidna politika. (...) Zaradi nazornega etičnega imperativa, ki prerašča individualno sfero in zajema kolektivno držo, se roman vključuje v tradicijo slovenskega romana na Tržaškem, ki od konca vojne naprej ustvarja veliki kolektivni tekst, usmerjen v literarizacijo fašistične dobe in druge svetovne vojne. Hkrati pa Jelinčič prenovi tržaško jezikovno paradigmo, ko se oddalji od manieristično dodelanega pisanja in se odloči za neposredno in sproščeno izrekanje, za komunikativni model jezika."

Knjiga je izšla konec leta 2020 pri tržaški založbi Mladika.

Radijsko pripoved sta pod režijskim vodstvom Suzi Bandi oblikovala igralca Vladimir Jurc in Matija Rupel.

Produkcija: RAI - Radio Trst A, 2022.

V ospredju bosta dve mladostni, a znameniti deli: Sedem zgodnjih pesmi Albana Berga, poznoromantične drobne mojstrovine, ki so nastajale v obdobju skladateljevega študija pri Schönbergu, in Simfonija v E-duru Hansa Rotta, delo dolgo pozabljenega Mahlerjevega študentskega kolega, ki velja za eno največjih muzikoloških odkritij zadnjih desetletij. Bergove pesmi bo izvedla domača mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst, orkester bo vodil mladi estonski dirigent Mihhail Gerts, na sporedu pa bodo še odlomki iz Schubertove scenske glasbe k igri Rozamunda, ciprska princesa nemške pesnice in dramatičarke Helmine von Chézy.

Poslušamo glasbo pomembnega avstrijskega skladatelja Friedricha Cerhe, ki je umrl predvčerajšnjim, pri svojih 96-ih letih.