Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Vivaldija, Schwerdta, Tartinija, Scarlattija, Srebotnjaka, Rossinija, Brahmsa, Hrovata, Saint-Saënsa, Liszta, Rožanca in Beethovna.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Kdo sem," je eno izmed tistih temeljnih vprašanj, ki si jih prej ali slej zastavi vsakdo. Pesnik Peter Svetina je v iskanju odgovora poudaril osredotočenost.

Igralec: Gorazd Logar

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V oddaji predstavljamo izbrane posnetke z letnega koncerta Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Ta je bil v soboto, 1. junija, v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Na njem je zbor pod umetniškim vodstvom svoje dirigentke Rahele Durič Barić posegel po tradicijski literaturi različnih narodov, ki jo sodobnejši skladatelji vedno preoblačijo v aktualne zborovske preobleke. Spored je vključeval skladbe tako evropskega izvora kot glasbo Japonske, Indije, Afrike in Amerike.

Fotograf Damjan Švarc svoja dela z naslovom Kam in nazaj prav zdaj razstavlja v Kabinetu Umetnostne galerije Maribor. Avtor, ki poklicno deluje na področjih portretne, umetniške in arhitekturne fotografije, je tudi eden vrhunskih gledaliških fotografov, zato so razstavo pod kuratorskim očesom dramaturginje in teatrologinje Alje Predan pripravili v okviru letošnjega Borštnikovega srečanja. Švarc v razstavljenih delih pokaže svoj poglobljeni in analitični pristop, hkrati pa izčiščeno in hkrati kontrastno estetiko. Z avtorjem se je o njegovih ustvarjalnih začetkih ter razvoju pogovarjala Aleksandra Saška Gruden.

V tokratnih Oddaljenih zvočnih svetovih se bomo posvetili meditativnim azijskim glasbenim tradicijam, ki so na splošno sicer dovolj znane, vendar pa je v posameznih glasbenih kulturah toliko lepih biserov, da je čas, da se tudi temu delu glasbe nekako posvetimo.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na Rožniku nad Ljubljano so prejšnjo nedeljo slovesno podelili letošnjo nagrado kresnik. Kot je znano, jo je prejela Anja Mugerli za roman Pričakovanja.
Predstavljamo razstave, ki so na ogled v ljubljanski Cukrarni, v galeriji Dessa in v piranski Hiši Tartini, podrobneje pa tudi o letošnjem Prangerju – festivalu kritike, prevoda in branja poezije.

Avtorji prispevkov: Sašo Puljarević, Žiga Bratoš, Petra Tanko, Aleksandra Saška Gruden in Tadeja Krečič;
glasbena oprema: Tina Ogrin;
ton in montaža: Maks Pust;
redakcija: Tina Kozin.

Glasbena medigra.

Ameriški pesnik, pisatelj, esejist in profesor Sydney Lea, rojen leta 1942, je avtor šestnajstih pesniških zbirk – prvo, Iskanje utopljenca, je izdal leta 1980, najnovejša je izšla lani. Za poezijo je bil tudi nagrajen, bil je pesnik lavreat države Vermont. Leajeva poezija je pogosto pripovedna, povezana z naravo, ki je pesniku posebej blizu. O njegovem razumevanju poezije in narave se je s pesnikom Sydneyjem Leajem lani jeseni pogovarjal slovenski pesnik in prevajalec Marjan Strojan. Pesnikov ne druži samo poezija, temveč tudi prijateljstvo – in tako je nastal zanimiv umetniški dvogovor.


Bralca: Renato Horvat in Igor Velše.
Tonski mojster: Franci Moder.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Velika skladatelja s konca 19. in prvih desetletij 20. stoletja: Gustava Mahlerja in RIcharda Straussa, danes precej bolje poznamo po njuni simfonični, drugega tudi po operni glasbi. Tokrat predvajamo posnetke s koncerta kvarteta Notos, v katerem igrajo violinist Sindri Lederer, violistka Andrea Burger, violončelist Phillip Graham in pianistka Antonia Köstner. Glasbeniki so 21. septembra lani nastopili v prostorih nekdanje anglikanske cerkve sv. Luka v Londonu, ki je danes predelana v izobraževalno in koncertno središče v okviru Londonskega simfoničnega orkestra. Tam so najprej izvedli Klavirski kvartet oziroma Kvartetni stavek v a-molu Gustava Mahlerja, potem pa še Klavirski kvartet v c-molu, op. 13 Richarda Straussa, deli dveh mladih nadobudnih in nadarjenih skladateljev torej.

Novi, že četrti roman Miriam Drev Po poti se je zvečerilo prikazuje intimno zgodbo ženske, razpete med dve kulturni okolji, ki se znajde v zagatni zasebni situaciji. Partner, ki je tujega rodu in ga spozna na delovnem mestu, se po rojstvu njunega otroka izkaže za pred tem dobro prikrivano patološko osebnost. Vzporedno z njeno zgodbo teče pripoved o vrsti stranskih likov, med temi njenega očeta francosko-libanonskih korenin, babice, potomke stare meščanske družine, na katero se močno naveže, in drugih.
Lok pripovedi se razpenja od Bejruta, rojstnega kraja protagonistke Lucie, ki je hči Libanonca in Slovenke, do bivanja v Ljubljani in nato znova v tujini. Izhodišče je čas državljanske vojne v Libanonu ter zatajena osebna travma glavne akterke, zatem pa se časovnica pomakne v bližnjo preteklost in sedanji čas.
Miriam Drev je uveljavljena prevajalka, pesnica in prozaistka.
Roman Po poti se je zvečerilo bo letos izšel pri Založbi Pivec.

Interpretacija Saša Mihelčič,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Ana Krauthaker.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Groteskna mojstrovina, ki z ironično distanco, odtujenostjo in nenehno dvoumnostjo resno jemlje humorno, komično pa smrtno resno.
Edina opera Györgya Ligetija, Veliki makaber, je nastala po istoimenski baladi Michela de Ghelderoda, libreto pa sta napisala skladatelj in Michael Meschke. Literarna predloga je bila skladatelju zelo všeč, zlasti zaradi lucidnih asociacij, ironičnosti, grotesknosti, obscenosti in nadrealističnih elementov. Napisal je opero o smrti, vendar kot farso, ki temelji na tradicionalnem srednjeveškem izročilu mrtvaškega plesa. Edini, ki v operi umre, je v resnici smrt sama. V Ghelderodovem besedilu je našel idealno mešanico bizarnosti, obešenjaškega humorja in komičnosti. Zgodba je preprosta, vendar vseobsegajoča človeško življenje od spočetja do smrti, popestrita ga spolnost in politika in Ligeti ob tem izpoveduje svoja doživetja. Dogaja se v opustošeni, vendar brezskrbni in sicer uspešni kneževini Breugelland v katerem koli stoletju. Opera je razdeljena na štiri prizore, po dva v posameznem dejanju.
Peli bodo: Georg Nigl (Nekrocar), Gerhard Siegel (Piet de Pot), Wolfgang Bankl (Astradamors), Marina Prudenska (Meskalina), Maria Nazarova (Amanda), Isabel Signoret (Amando), Sarah Aristidou (Gepopo in Venera), Andrew Watts (Go-Go), Daniel Jenz (Beli minister), Hans Peter Kammerer (Črni minister), Jusung Gabriel Park (Ruffiak), Jack Lee (Šobiak) in Nikita Ivaséčko (Šabernak). Zbor in orkester Dunajske državne opere vodi Pablo Heras-Casado.

Za umetnike dunajske secesije, umetnostnega sloga na prehodu iz 19. v 20. stoletje, je Beethoven veljal za boga skladateljev. V stavbi dunajske secesije, leta 1897 zgrajeni po načrtih arhitekta Josepha Marie Olbricha, razstavišču mladih slikarjev, kiparjev in arhitektov, ki so se odcepili od tradicionalnih umetniških slogov in združili v gibanje (imenovano) Secesija, je slikar Gustav Klimt ustvaril Beethovnov friz, ki gledalca popelje od hrepenenja po sreči do umetnosti, ki nas vodi v raj.

Morje v času mrka je roman Mateta Dolenca iz leta 2000. Izšel je pri Študentski založbi. In bralce popolnoma prevzel. "Morje v času mrka je zagotovo eden najlepših otokov v Matetovem literarnem arhipelagu," je zapisal v spremni besedi Dušan Šarotar. In še dodal: "Pisatelj pripoveduje, kar je izgubljeno. Vztrajno in potrpežljivo kot ribič. Poslednji, ki še upa zapustiti svoj otok, da bi ujel nevidno reč, skrivnost v globini. Ljubezen."
V izbranem odlomku: kako je, ko mrk nastane in ga ribič Sebald gleda "skozi opno morja"?

Igralec Željko Hrs,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.