Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Julija mineva šest let, kar je umrla pesnica, pisateljica in kmetica Ančka Šumenjak. Spominjamo se je z njeno pesmijo Po dežju v poletni interpretaciji dramske igralke Vesne Pernarčič.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je veliko navdiha iskal v judovski glasbeni tradiciji, izviral je namreč iz tradicionalne, meščanske judovske družine. Med študijem kompozicije in violine po različnih evropskih mestih je začel v svojo glasbo vnašati tudi vplive drugih kultur, zlasti pomembna pa je bila glede tega njegova selitev v Združene države Amerike, kjer je prebival vse od leta 1916 pa do svoje smrti. Njegov zreli skladateljski izraz je najbližje neoklasicističnemu in neoromantičnemu slogu – njegov veliki vzornik je bil Wagner, to je zlasti očitno pri strukturni zasnovi in izpeljavi njegovih večjih orkestrskih del.

Država z eno najbolj konservativnih vlad v Evropski uniji - Italija - je po evropskih volitvah obveljala tudi za eno politično najbolj stabilnih. Po desetletju negotovih, kratkotrajnih in tehničnih vlad je to presenetljivo. Rezultat nedavnih volitev je koalicijo premierke Giorgie Meloni še utrdil v sedlu. Analitiki ugotavljajo, da ji gre v prid previdnost - oziroma dejstvo, da je v prvih dveh letih vladanja sprejela zelo malo res pomembnih odločitev. Toda tako ne bo moglo ostati. Kakšen je torej dejanski odtis italijanskega rezultata evropskih volitev? Kakšne pasti čakajo na vlado druge najbolj zadolžene evropske države? In kaj lahko ogrozi preživetje trenutne italijanske vlade?

27. Državno tekmovanje otroških pevskih zborov je 14. maja 2024 potekalo v Zagorju ob Savi. Na njem je nastopilo 19 otroških pevskih zborov. Najprej so se predstavili Otroški pevski zbor Sončki Osnovne šole Antona Aškerca iz Rimskih Toplic, Otroški pevski zbor Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini in Otroški pevski zbor Trubadurčki Osnovne šole Primoža Trubarja Laško.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V oddaji gostimo skladateljico, pianistko in dolgoletno profesorico glasbenoteoretskih predmetov na Srednji glasbeni šoli Celje. Zazvenelo bo pet njenih skladb za raznovrstne zasedbe, v poslušanje pa nas bodo popeljali komentarji o nastanku skladb, o njihovi strukturi, premiernih izvedbah in še čem.

Oglašamo se iz češkega zdraviliškega mesteca Karlovi vari, kjer se končuje 58. mednarodni filmski festival. Za kristalni globus letos tekmuje 12 filmov. Med njimi sta Xoftex režiserja Noaza Desheja, v katerem prosilci za azil v grškem begunskem taborišču da bi si krajšali čas, snemajo satirične skeče in celo zombijevsko grozljivko; film Banzo portugalske režiserke Margaride Cardoso, postavljen v leto 1907, ko skupino delavcev na plantaži pesti skrivnostna bolezen, znana tudi kot suženjska nostalgija, in drugi.
Filmska, gledališka, radijska in televizijska igralka Majda Grbac se nam je oglasila še pred potjo v Divačo, kjer se ji letos poklanjajo v Muzeju slovenskih filmskih igralcev. V kinu pa gledamo Goldmanov proces, filmsko rekonstrukcijo sodnega procesa iz sedemdesetih radikalnemu francoskemu levičarju, gverilcu in intelektualcu judovskega rodu Pierru Goldmanu in Caravaggievo senco, ki jo je navdihnilo življenje in delo očeta chiaroscura. Za najmlajše pa so v poletnih dneh na kinospored med drugim uvrstili Starodavno mišologijo in Vrvež v moji glavi 2.

Film, v katerem je v glavni vlogi nastopil Gary Cooper, pripoveduje o agentu Službe ameriških maršalov USMS, ki je razpet med občutkom dolžnosti in ljubeznijo do neveste. Kavboj Will Kane je pred poroko svoji nevesti obljubil, da se ne bo več postavljal v vlogo, v kateri bi se izpostavljal nevarnemu življenju, ter da se zavezuje novemu, povsem mirnemu družinskemu življenju. Finančno uspešen film je prejel dobre ocene kritikov, na podelitvi za oskarja je bil nominiran v sedmih kategorijah: med drugim za najboljši film, najboljšega igralca, montažo, za izvirno glasbeno podlago in izvirno pesem.
Film se je sicer na predstavitvi za javnost slabo izkazal. Tiomkin je celo zapisal, da so se "filmski strokovnjaki strinjali, da je film popolna polomija ... Producenti so omahovali, ali naj ga sploh objavijo". Skladatelj je zato odkupil pravice za naslovno pesem in jo kot singel s pevcem Frankiejem Lainom izdal za priljubljeni glasbeni trg. Skladba je takoj postala uspešnica po vsem svetu, na podlagi njene priljubljenosti pa je studio štiri mesece pozneje izdal film, v katerem je omenjeno pesem zapel zvezdnik kantri vesterna Tex Ritter.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Prostor je širok pojem, ki določa naše bivanje, a pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas. Prav s tem razmislekom so med drugim pospremili 22. mednarodni festival sodobne vizualne umetnosti Art Stays na Ptuju. Z eno od razstav, Ekosofizmi v Dominikanskem samostanu, na primer želijo preseči militantno ekološki vidik odnosa med človekom in naravo. Prav na resnost sprememb, ki jih s svojim tveganim početjem povzroča človek, pa se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Gremo še na 9. sarajevski literarni festival Bookstan, kjer letos donijo Zarjavele trobente. Poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu.

Genska raznovrstnost danes živečih živalskih in rastlinskih vrst in razumevanje, kako so se spremembe okolja skozi dolga obdobja vpisovale v genski zapis, ponuja odlično orodje za ohranjanje biotske pestrosti danes.
Z molekularno biologijo se ukvarja prof. dr. Elena Bužan s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
Gre za ponovitev oddaje, ki je nastala aprila 2022.

Julijana Avdejeva je nastopila 17. oktobra lani v studiu Bavarskega radia v Münchnu. Izvedla je dela Frederica Chopina, Władysława Szpilmana, Mieczysława Weinberga, Sergeja Rahmaninova in Sergeja Prokofjeva.
Julijana Avdejeva je začela lekcije klavirja že pri petih letih in je študirala na Gnesinovi glasbeni šoli za nadarjene otroke v Moskvi. Nase je opozorila leta 2010, ko je postala zmagovalka 16. mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi. Bila je šele četrta pianistka, ki je osvojila ta naziv.

V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstavni projekt Rekviem, ki ga je multimedijski umetnik Jaša pripravil skupaj z Lutkovnim gledališčem Ljubljana in s sodelavci kot poklon pred kratkim preminulemu očetu. Zasnoval ga je potem, ko je lansko leto v sklopu 58. Ex-tempore Piran prejel posebno nagrado Tartini 2023. Med drugim se srečamo z lutkami, ki upodabljajo prav njiju in pa skladatelja Giuseppa Tartinija. Postavitev je odprl performativni dogodek, v projektu pa je Jaša združil vizualne elemente, performans, arhitekturne posege, lutkovno umetnost, poezijo in glasbo.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizogibno soočeni.

O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019

Petkov koncertni večer se bo začel in končal z glasbo Carla Marie von Webra, v medigri Povabilo na koncert pa bomo poslušali skladbo, ki so jo že leta 2010 izvedli takrat mladi glasbeniki, in sicer flavtistka Sara Praper, violončelist Bernardo Brizani in pianistka Viktorija Kaminska. To bo Webrov Trio za klavir, flavto in violončelo v g-molu, op. 63.

Konec septembra 2021 je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo. Oklepala ga je glasba Carla Marie von Webra, tako se je začel z njegovo Uverturo Turandot in končal s Hindemithovo obdelavo njegovih tem – z delom Simfonične metamorfoze, vmes pa sta zazvenela še tretji Koncert za klavir Rahmaninova (solist Tim Jančar) in noviteta Secrets Ane Zlobko.
Simfonični orkester Akademije za glasbo je nastopal pod taktirko Mihe Rogine.

Vabimo vas k spremljanju prve polovice oratorija Poslednja sodba Georga Philippa Telemanna. Na Baročnih dnevih v Melku v Avstriji, maja lani, so ga posneli Dunajski dečki, Chorus sine nomine, Concentus musicus Wien in solisti pod vodstvom Ivorja Boltona.

Oratorij Poslednja sodba je eno izmed zadnjih velikih del Georga Philippa Telemanna, nastalo leta 1762, ko je bilo skladatelju 81 let.
Besedilo pesnitve – pogosto označeno za eno izmed najboljših oratorijskih – je ustvaril Christian Wilhelm Alers.

Humorist in satirik judovskega rodu Ephraim Kishon, ki se je rodil leta 1924, umrl pa 2005, v humoreskah duhovito opisuje svet umetnikov, in sicer pesnikov in slikarjev, ter se ponorčuje iz njihovih vsakdanjih zadreg.

Prevod Kaja Šivic,
interpretacija Boris Cavazza, Miha Baloh, Kristijan Muck in Marko Okorn,
napovedovalka Nataša Dolenc,
režija Dušan Mauser.
Produkcija 1978.

Tokratna oddaja bo v znamenju dveh eminentnih jazzovskih glasbenikov: Johna Scofielda, enega najpomembnejših sodobnih kitaristov in Dava Hollanda, vplivnega solista na kontrabasu. Na letošnjem ljubljanskem jazz festivalu bosta 11. julija nastopila v duetu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Igrala bosta svoje avtorske kompozicije z obveznim ščepcem jazzovskih standardov. Pričakujemo lahko mojstrski glasbeni dialog dveh vrhunskih glasbenih umov ter virtuoznost povezano z globino.