Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Tja do 10-ih lahko v oddaji Glasbena jutranjica slišite glasbo po izbiri Tine Ogrin. Pet čez deseto bo na vrsti druga iz niza petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Leopoldu Mozartu; minilo je namreč 300 let od njegovega rojstva. Skladateljeva dela so po zasnovi jasna, melodije so všečne in lahko razumljive, stavki pa so preprosto oblikovani. Njegov opus sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije – taki sta deli Kmečka svatba in Vožnja na saneh, ki ju boste lahko slišali v današnji oddaji. Pripravila jo je Polona Gantar.
Dopoldanski sklop bo pet čez enajsto zaokrožila oddaja Slovenski solisti z Anamarijo Štukelj Cusma. Na sporedu bo ponovitev pogovora z Nejcem Lavrenčičem. Solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno- umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje je januarja letos pripovedoval o svoji umetniški poti.
Anamarija Štukelj Cusma pa je za danes pripravila tudi oddajo Arsove spominčice, ki se začne pet čez poldne in bo tokrat v znamenju glasbe Roberta Schumanna. Schumannovo glasbo boste v oddaji lahko slišali v izvedbah tria Lorenz, Dua Claripiano in Dubravke Tomšič Srebotnjak.
Ob pol petih lahko v oddaji Koncertni dogodki na tujem avtorice Polone Kovačič slišite posnetek iz Londona; Londonski filharmonični orkester in dirigent Vladimir Jurowski sta 27. septembra lani v Londonu na koncertu ob odprtju nove koncertne sezone združila rusko in britansko glasbeno umetnost. Izvedla sta Simfonijo št. 6, »Patetično«, Petra Iljiča Čajkovskega, Violinski koncert, op. 15 Benjamina Brittna in delo z naslovom Scriabin Settings Oliverja Knussena. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Julia Fischer.
Večerni sklop glasbenih oddaj na programu ARS bo ob pol osmih začela Glasba, gledališče in ves ta jazz; pripravlja jo Aleksander Golja, ki se bo v današnji in prihodnji oddaji posvetil glasbenemu filmu. Na sporedu bodo songi iz prvega dela filma Grease ali Briljantina. Muzikal je na odrskih deskah ugledal luč sveta 14. februarja leta 1972 na Broadwayu. Nepretrgoma so ga uprizarjali dolgih osem let in prav zaradi njegove gledališke uspešnosti so leta 1978 posneli še film, v katerem sta glavni vlogi dobila John Travolta in Olivia Newton John.
Ob dvajsetih lahko v enourni oddaji Iz simfoničnega arhiva – pripravlja jo Tina Ogrin – slišite glasbo Zvonimirja Cigliča, Antona Lajovca, Karola Pahorja, Sama Vremšaka in Emila Adamiča, seveda pa ste vabljeni tudi k spremljanju oddaj Orkestralni jazz, Zborovska glasba, Glasba našega časa in Slovenski koncert, ki jih v tokratnih glasbenih poudarkih nismo posebej omenili.
Omenjamo pa tri koncertne dogodke današnjega dne:
Nocoj ob 20.00 bodo v Viteški dvorani ljubljanskih Križank v okviru Festivala Ljubljana nastopili violončelist Jens-Peter Maintz ter pianista Epifanio Comis in Keiko Tamura. Izvedli bodo dela Muzia Clementija, Frederica Chopina, Johanna Sebastiana Bacha in Ludwiga van Beethovna.
Pol ure pozneje, ob pol devetih, se bo le lučaj stran, v ljubljanskem Mestnem muzeju, začel klavirski recital mladega in obetavnega pianista Tima Jančarja. Leta 2016 je zmagal na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG in dve leti pozneje v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič magistriral s posebnim priznanjem summa cum laude. Dogodek bo v znamenju klavirske glasbe Ludwiga van Beethovna, Sergeja Rahmaninova, Frederica Chopina in Franza Liszta.
Omeniti moramo še »večer za ljubitelje džeza« v sklopu 13. poletnih koncertov v Taverni Koper. Nocoj ob 21-ih bo v koprski Taverni nastopila Mia Žnidarič, pri klavirju jo bo spremljal njen mož Steve Klink.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Opus Leopolda Mozarta sega od maše do opere, od serenade do naivne programske simfonije – taki sta skladbi Kmečka svatba in Vožnja na saneh. In kot je pozneje naročal svojemu sinu Wolfgangu, se je tudi sam držal pravila, da je »treba popularno komponirati«. Njegova dela imajo zato jasno zasnovo, melodije so prijetne in lahko razumljive, stavki pa so oblikovani preprosto.

Danes vas vabimo k poslušanju ponovitve pogovora s pianistom Nejcem Lavrenčičem. Solist, komorni glasbenik, pedagog in umetniški vodja Kulturno-umetniškega zavoda PerArtem ter koncertnega cikla Samospevanje je januarja letos o svoji umetniški poti pripovedoval v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.

Robert Schumann: Klavirski trio št. 2 v F-duru, op. 80
Izvajalec: Trio Lorenz

Robert Schumann: Sonata za violino in klavir v a-molu, op. 105 (priredba za klarinet in klavir)
Izvajalca: Dušan Sodja, klarinet in Tatjana Kaučič, klavir

Robert Schumann: Toccata v C-duru, op. 7
Izvajalka: Dubravka Tomšič Srebotnjak, klavir

Naši predniki so znali izkoristiti vse, kar je ponudila narava. Tako so po spravilu žita iz slame pripravljali uporabne predmete: slamnike, peharje in venčke – doužnjeke – ter druge velike in majhne okraske. Danes ponavljamo oddajo o dveh središčih, v katerih se je uporaba slame najbolj razmahnila: o širšem območju Domžal, na katerem se je razvilo slamnikarstvo, in o Lipovcih v Prekmurju, v katerih so izdelovali doužnjeke. Danes je oboje pravzaprav samo še etnološki spomin na nekdanje čase. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to, kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanja občinstva oziroma vodstva gledališke hiše ali pa si je treba prizadevati za druge cilje, ki niso nujno povezani z estetsko dovršenostjo predstave, bravurozno igro, dramaturško pričakovano črto? Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto, kar se pričakovanjem izvije?
Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij in čeprav v naslovu piše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so prodorno zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti.
»Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem se pri tem dokopal do absolutne, končne resnice,« je v pogovoru povedal prof. Mile Korun. V prologu knjige pa je zapisal: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri tem se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda prav ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni taka »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto manjka, ko zapovedani proces dela in pričakovana pravilnost izdelka prevladata nad kompleksnostjo misli in vprašanj?
S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef.

Glasbena medigra

Veliki džezovski orkestri (big bandi) so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Poslušajte zgodbe iz preteklosti, pa tudi sodobne džezovske orkestre.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izbrali nekaj razstav, ki si vse poletje lahko ogledate v galerijah doma in v zamejstvu. Pogledali smo v Umetnostno galerijo Maribor ter na grad Miramare in v galerijo Rossoni na tržaškem Corsu.

Londonski filharmonični orkester in njegov dolgoletni šef dirigent Vladimir Jurowski sta 27. septembra lani na koncertu v Londonu ob odprtju nove koncertne sezone združila rusko in britansko glasbeno umetnost. Izvedla sta Simfonijo št. 6, »Patetično«, Petra Iljiča Čajkovskega, Violinski koncert, op. 15 Benjamina Brittna in delo z naslovom Scriabin Settings Oliverja Knussena. V vlogi solistke se je predstavila violinistka Julia Fischer.

Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se stoletja razvijale v zvezi z Marijo. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (živela je v letih 1602–1665).
Še posebno zanimivo je, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja iz Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori se bomo o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn ter vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu Republike Slovenije Lucijo Planinc.

Orlando di Lasso je bil osebnost, ki ji je v istem opusu uspelo združiti tisto, kar je bilo modno na Italijanskem, čemur so se klanjali Flamci, kar so imeli radi Francozi in v kar so verjeli Nemci.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznovrstne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno slika popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, vse do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin ne doživi takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Zgodba muzikala je umeščena v petdeseta leta prejšnjega stoletja in prikazuje življenje najstnikov in njihove težave, ki jih rešujejo s sanjami, prepletenimi z ljubeznijo, šolo, avtomobili, plesom, veliko petja in obveznim srečnim koncem.

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Oddajo posvečamo malo znani poeziji iz Bukovine. Med njenimi avtorji največjo svetovno slavo brez dvoma uživa Paul Celan. Oddajo je pripravila Ana Jasmina Oseban, poezijo pa boste slišali v njenem in prevodih Nade Grošelj in Vida Snoja.

V tokratni oddaji zvočno ne bomo potovali prav daleč, pa četudi bomo prisluhnili irskemu skladatelju. Timothy McCormack, skladatelj mlajše generacije, se je pred časom očitno potepal po slovenskem Krasu in sploh našemu slikovitemu kraškemu podzemlju, kjer so ga očarali naravni biseri in mu vlili navdih za dve skladbi o Krasu.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Hrvaški pesnik Jure Kaštelan, živel je med letoma 1919 in 1990, je eden tistih, ki so se v svojem pisanju posvetili morju, Jadranu, Sredozemlju. Rojeni Dalmatinec je hvalnico svojemu morju napisal tudi namesto predgovora k monografiji Iva Eteroviča Dalmacija v srcu fotografa. Delček te hvalnice v prozi boste v Literarnem nokturnu slišali v prevodu Draga Bajta in v interpretaciji igralca Milana Štefeta.