Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ana Stjelja (1982, Beograd) je srbska književnica, prevajalka, novinarka in neodvisna strokovna raziskovalka. Je pobudnica in glavna urednica revije za kulturno raznolikost Alia Mundi. Diplomirala je leta 2005 na Filološki fakulteti v Beogradu na katedri za orientalistiko - v skupini za turški jezik in književnost. Doktorirala je sedem let pozneje z disertacijo Prvine tradicionalnega in modernega v delu Jelene Dimitrijević. Piše poezijo, tudi haikuje, kratko prozo in potopisne eseje in prevaja iz angleščine, španščine, portugalščine in turščine. Prejela je tudi nekaj nagrad na področju poezije in esejistike.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let in je že javno nastopala v Leipzigu. In čeprav je bil devet let in pol starejši od nje, je bila v primerjavi z njim veliko spretnejša pianistka. Zaradi poškodbe prstov je moral Schumann namreč opustiti načrte, da bi svoja dela sam predstavljal javnosti, in začel je postajati odvisen od nje – mlada Clara, ki je bila na poti, da postane svetovno znana pianistka, je postala izvajalka njegovih del, on pa se je raje posvetil komponiranju. Seveda pa sodelovanje med Claro Wieck in Robertom Schumannom ni bilo le glasbeno – vedno bolj sta bila povezana tudi kot prijatelja, človeka …

V oddaji bomo ponovno obudili spomin na slovenskega violinista Alberta Dermelja, znanega pod vzdevkom Ali, ki je s svojim muziciranjem, delom koncertnega mojstra in profesorskim delovanjem zaznamoval obdobje po drugi svetovni vojni prejšnjega stoletja. V njegovi izvedbi bomo poslušali glasbo Saše Šantla, Ernsta von Dohnanyija in Vjekoslava Gržinića.

Za današnjo oddajo smo izbrali glasbo italijanskega skladatelja Ottorina Respighija. Najprej bomo poslušali Concerto gregoriano za violino in orkester, potem pa še njegovo simfonično pesnitev Rimske pinije.

Danes ponavljamo oddajo o Slovencih kot vojakih tujih vojska. Slovensko ljudstvo se je stoletja razvijalo ob sobivanju s številčno močnejšimi sosedi, ki so imeli svojo oblastno strukturo, še preden so dozoreli v narod. In vsaka oblast je to postala, ker je lahko uveljavila svojo silo in si podredila druge. Tudi cela ljudstva. Sila prisile je bila sprva samo – vojska. Najbrž ni naroda v Evropi, ki bi imel svoje može in fante v toliko različnih vojskah v istem času, celo na različnih straneh spopadov. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Pod umetniškim vodstvom Matije Solceta je tudi letos potekal Plavajoči grad. V preteklih letih je naseljeno skulpturo na dan obiskalo več tisoč ljudi, letos pa je bilo dovoljenih samo 400 obiskovalcev. Vendar organizatorjem in umetnikom, ki soustvarjajo to celostno umetnino, ni zmanjkalo ne navdiha ne poguma. Prelep naravni ambient v okolici gradu so za dva dni naselile umetniške instalacije, med katerimi in na katerih so nastopili glasbeniki, lutkarji in performerji z vsega sveta. Tematski okvir Zofijin svet se nanaša na zgodbo gospe Zofije, ki je živela v bližini. Za oddajo Oder, oddajo o sočasnem gledališču, smo pripravili pogovore z nekaj sodelujočimi umetnicami in umetniki. Po vrsti si sledijo: Barbara Stupica, Nika Rupnik, Helena Tahir in Andreja Benedejčič, Ana Žerjal, Marko Čeh, Matija Solce, Polona Pečan in Barbara Miše. Vabljeni k poslušanju!

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Filharmonični orkester iz Luksemburga je na koncertu 7. februarja izvedel simfonično pesnitev Simfonija domestica, op. 53 in Štiri poslednje pesmi, op. posth. Richarda Straussa ter simfonično pesnitev Siegfriedova idila Richarda Wagnerja.

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je pojavila prava poplava umetnih jezikov. Med najbolj priljubljenimi je bil esperanto, pri nas pa je pater Stanislav Škrabec oblikoval umetni jezik evlalijo. Pri oblikovanju si je pomagal z latinščino, vendar naj bi bila raba lažja. Vabljeni k poslušanju ponovitve oddaje, v kateri smo osvetlili značilnosti evlalije in to, kakšne možnosti je imela za mednarodni uspeh. Gost je bil dr. Kozma Ahačič.

Psalmus Hungaricus in Slike iz gorovja Matra za zbor a cappella Zoltana Kodalya: ti dve kompoziciji smo izbrali za današnji zborovski mozaik.
Prvo, monumentalno, bomo slišali v izvedbi Zbora in Orkestra Danskega radia s solisti pod vodstvom Charlesa Mackerrasa,
drugo pa smo posneli pri nas, v Ljubljani: na turneji Svetovnega zbora mladih leta 2017, ko mu je dirigiral Zoltan Pad.

Osrednja oseba romana je nenavadni popotnik Boškin. Roman pa ne podaja zaokrožene, enovite, vzročno-posledično tekoče, razvojne, življenjske romaneskne ali novelske zgodbe štrigona Boškina, temveč niza različne, v marsičem tudi raznorodne in različno obsežne zgodbe, dogodke in dejanja. Roman poudarjeno poteka kot popotovanje večnega popotnika Boškina od zgodbe do zgodbe, do zmage nad Štafuro in ponovnega rojstva. Boškin nima takega notranjega razvoja, kakršnega opisujejo realistični psihološki romani, vendar se njegova notranja moč stopnjevito bogati, in sicer po magični, smrtnikom nedoumljivi poti.

Ana Stjelja (1982, Beograd) je srbska književnica, prevajalka, novinarka in neodvisna strokovna raziskovalka. Je pobudnica in glavna urednica revije za kulturno raznolikost Alia Mundi. Diplomirala je leta 2005 na Filološki fakulteti v Beogradu na katedri za orientalistiko - v skupini za turški jezik in književnost. Doktorirala je sedem let pozneje z disertacijo Prvine tradicionalnega in modernega v delu Jelene Dimitrijević. Piše poezijo, tudi haikuje, kratko prozo in potopisne eseje in prevaja iz angleščine, španščine, portugalščine in turščine. Prejela je tudi nekaj nagrad na področju poezije in esejistike.

Zgodba muzikala je uvrščena v 50. leta prejšnjega stoletja in prikazuje življenje najstnikov in njihove težave, ki jih rešujejo s sanjami, prepletenimi z ljubeznijo, šolo, avtomobili, plesom, veliko petja in obveznim srečnim koncem.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Dramski igralec Andrej Nahtigal (1942–2018) je med drugim obogatil arhiv Radia Slovenija z vrsto literarnih oddaj, še zlasti z zelo občuteno in natančno interpretacijo slovenske poezije.
Predvajali bomo Večer umetniške besede, za katerega je Andrej Nahtigal leta 2015 izbral literarna dela in jih interpretiral, marsikaj pa je povedal tudi o svoji ustvarjalni poti.

Otroški klavir je pomanjšana verzija klavirja, običajno s 37 tipkami, njegov zven pa je podoben čelestinemu. Phyllis Chen je pianistka, ki živi in ustvarja v New Yorku in se že vso svojo umetniško pot ukvarja z mojstrenjem otroškega klavirja ter naročanjem novih skladb za to glasbilo. Leta 2013 je pri založbi New Focus izšla plošča Little things (Majhne stvari), ki ji bomo prisluhnili v tokratni oddaji Glasba našega časa.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Mater sem srečal je naslov ene izmed treh pesmi, ki jih je napisal duhovnik, pesnik, pisatelj in urednik dr. Stanko Janežič. Rodil se je na današnji dan pred stotimi leti v Miklavžu pri Ormožu, umrl je pred desetimi leti na Pavlovskem vrhu. Stanko Janežič je pesnik impresij iz narave in izpovedi notranjega doživljanja sveta, človeka, vere.