Letos mineva 60 let od smrti Antona Lajovca, ki danes ob boku Emila Adamiča velja za najpomembnejšega slovenskega skladatelja ne prelomu 19. in 20. stoletja. Najdragocenejši so njegovi samospevi, pomemben del slovenske glasbene zapuščine pa predstavljata tudi njegovi zborovska in orkestrska ustvarjalnost. Lajovčev glasbeni izraz je posrečeno opisal Lucijan Marija Škerjanc: "Izhajajoč iz velikanov – zlasti nemške – pozne in nove romantike, je izoblikoval svoj slog, ki mu ne manjka impresionističnih primesi in še manj slovenskega duha ter za ljudsko glasbo značilne čustvenosti. Zato je v ospredju njegovega kompozicijskega stavka melodika, ki jo je na široko in vzneseno razpel, medtem ko je notranje sicer napeta harmonija bolj podpirajočega značaja."
V oddaji bomo osvetlili vse glasbene žanre, ki se jih je Lajovic lotil. Slišali boste lahko Sanjarijo za klavir, Adagio za simfonični orkester, Gozdno samoto za ženski zbor in orkester, tri samospeve, ki sta jih Bernarda in Marcos Fink vključila na reprezentativno zgoščenko slovenskih samospevov z naslovom Slovenija, ki je leta 2011 izšla pri sloviti založbi Harmonia Mundi, zbora Lan in Zeleni Jurij ter za konec še samospev Zacvela je roža.