Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V naslednjih minutah vas vabimo k poslušanju nekaterih glasbenih vsebin, ki jih glasbeni uredniki danes pripravljajo na programu Ars. Ob 10.05 bo na sporedu oddaja Zborovski panoptikum, v kateri predstavljamo delo argentinskega skladatelja Martina Palmerija, ki je združil ritem tanga z latinskim besedilom maše. V Missi a Buenos Aires, imenovani tudi Misatango, je klasično strukturo petih stavkov ordinarija rimskokatoliške maše namenil zboru, elemente argentinskega tanga pa ansambelski spremljavi. V njej je še posebno pomembna vloga bandoneona, s katero Palmeri zvočno ilustrira najbolj dramatične odlomke v maši.

Ob 11.25 Tomaž Rauch v oddaji Oddaljeni zvočni svetovi predstavlja glasbo Dominikanske republike, ki je po eni strani značilna karibska otoška država, po drugi strani pa to tipičnost poudarja njena izjemnost, ki izvira iz njene burne preteklosti. Tokrat bomo slišali dva značilna dela dominikanske zvočne kulture: palos – bobne afriškega izvora in merengue – značilen dominikanski ples.

Za oddajo Sobotni koncert ob 17h smo izbrali posnetke s koncerta Klavirskega kvarteta Josef Suk, ki je 4. oktobra lani nastopil v gledališču Reduta v Brnu v sklopu tamkajšnjega mednarodnega Janačkovega glasbenega festivala. Češki glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Klavirski kvartet v a-molu - edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja. Sledil je Klavirski trio Leoša Janačka, ki ga je po ohranjenih fragmentih rekonstruiral češki skladatelj in muzikolog Miloš Štědroň. Zadnje delo na sporedu je bil Klavirski kvartet v a-molu, op. 1 Josefa Suka, skladateljevo študijsko delo polno mladostniške energije, ki pa po drugi strani že izraža tudi zrelost in obvladovanje forme.

V oddaji Sobotni operni večer vas nocoj ob 20h vabimo v župnijsko cerkev Notre-Dame v francoskem Beauneju, v kateri so 22. julija 2017 koncertno izvedli Rossinijevo junaško melodramo v dveh dejanjih Tankred. Rossinija se je, zaradi pozornosti, ki jo je posvečal instrumentaciji in orkestru, že zgodaj prijel vzdevek Tedeschino, mali Nemec. Tako mišljenje se je ob krstni predstavi opere Tankred še poglobilo.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

William Stafford (1914 in 1993) je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, a danes velja za klasika ameriške sodobne poezije. V pesmih običajno izhaja iz vsakdanjih situacij, drobnih zemeljskih posameznosti, izza katerih pa pogosto zaslutimo še nekaj skrivnostnega drugega – morda prav svet, o katerem govori v pesmi z naslovom Dvožariščna. Prevod: Tina Kozin.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Leta 1996 je argentinski skladatelj Martin Palmeri združil ritem tanga z latinskim besedilom maše. V Missi a Buenos Aires, imenovani tudi Misatango, je klasično strukturo petih stavkov ordinarija rimskokatoliške maše namenil zboru, elemente argentinskega tanga pa ansambelski spremljavi. V njej je še posebno pomembna vloga bandoneona, s katero Palmeri zvočno ilustrira najbolj dramatske odlomke v maši.

Kompozicijo bomo slišali v izvedbi skladatelja Martina Palmerija na klavirju, mezzosopranistke Marie-Luise Dressen, kontrabasista Dietmarja Kuriga in Kvarteta Minguet.
Zbor Zahodnonemškega radia je pripravil Agapi Triantafyllidi.
Dirigent bo Mariano Ciaccharini.

"Knjižnice so katedrale sodobnosti. Aleksandrijska knjižnica, nova pariška nacionalna knjižnica in knjižnica v Londonu ... gradijo številne objekte, ki so vzpostavili povsem nov odnos ljudstva do pomembnih državnih institucij in kulture. Popolna jalovost Slovenije, da desetletja ni sposobna zbrati moči za pomembne in državotvorne objekte, kot je NUK II, je usodna za odnos do aritekture," pravi akademik Marko Mušič.
Pravkar je dopolnil osemdeset let, zdaj prejema Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Njegov renesančni duh, ki ga žene moto "stati na tleh in segati po nebu", razgaljamo v pogovoru, v katerem je orisal najpomembnejše vrednote sodobnosti in arhitekturne načrte za prihodnost. "Verjamem v arhitkturo za vse čase!" dodaja Prešernov nagrajenec.

Dominikanska republika je po eni strani značilna karibska otoška država, po drugi strani pa to tipičnost poudarja njena izjemnost, ki izvira iz njene burne preteklosti. Od Kolumbovega odkritja se je zvrstila vrsta bolj ali manj nasilnih oblasti, množično uvažanje delovne sile iz drugih krajev, pa tudi vsiljevanja takšnih in drugačnih vrednot, dogovorov, uporov, prevar in vsega, česar se poslužuje politika v imenu t.i. višjih ciljev… Posledica je tudi raznolikost kulture. Tokrat bomo slišali predvsem dva značilna dela dominikanske zvočne kulture: palos – bobne afriškega izvora in merengue – značilen dominikanski ples, o izvoru le-tega in vplivih še vedno potekajo vroče razprave… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Mozaična oddaja, sestavljena iz prispevkov o izbranih aktualnih dogodkih s področja kulture tekočega tedna in napovedjo dogodkov prihodnjega.

Glasbena medigra

Vsaka oblika kulture mora reševati vprašanja odnosov med ljudmi, odnosov do bivanja, do družbenih pravil in norm, tudi odnos do rojstva in smrti. Glede na to lahko ugotavljamo, kako je neka kulturna oblika, ki jo imenujemo subkultura, celovita, samostojna kulturna praksa, ali pa je morda okrnjena, na posamezne segmente bivanja vezana vsebina. O tem, kakšne oblike subkultur poznamo v našem družbenem okolju, kakšen je njihov pomen za celotno družbo ter njene segmente, kot so socialni, kulturni, izobraževalni in celo politični: dr. Mitja Velikonja, redni profesor kulturologije in predstojnik Centra za preučevanje kulture in religije na Fakulteti za družbene vede Univeze v Ljubljani, Ksenija Čerče, akademska slikarka, ustvarjalka na področju zvočne in video umetnosti in izredna profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, in Božo Pogačar, anarhist in delavec Avtonomne tovarne ROG.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Danes smo za vas pripravili posnetke s koncerta Klavirskega kvarteta Josef Suk, ki je četrtega oktobra lani nastopil v gledališču Reduta v Brnu v sklopu tamkajšnjega mednarodnega Janačkovega glasbenega festivala. Zasedbo kvarteta Josef Suk sestavljajo violinist Radim Kresta, violistka Eva Krestova, violončelist Vaclav Petr in pianist Vaclav Macha. Češki glasbeniki so na koncertu najprej izvedli Klavirski kvartet v a-molu - edino ohranjeno komorno delo Gustava Mahlerja. Sledil je Klavirski trio Leoša Janačka, ki ga je po ohranjenih fragmentih in ob pomoči skladateljevega Prvega godalnega kvarteta, imenovanega 'Kreutzerjeva sonata', rekonstruiral češki skladatelj in muzikolog Miloš Štědroň. Zadnje delo na sporedu je bil Klavirski kvartet v a-molu, op. 1 Josefa Suka, študijsko delo polno mladostniške energije, ki pa po besedah njegovega profesorja na Praškem konservatoriju Antonina Dvoržaka po drugi strani že izraža tudi zrelost in obvladovanje forme.

Kratka zgodba Ane Svetel s kratkim naslovom Kam? je iz zbirke zgodb Dobra družba. Izšla je z letnico 2019 in je ena izmed najprivlačnejših kratkoproznih knjig zadnjega časa – to dokazuje tudi nominacija knjige za nagrado Novo mesto. Ana Svetel dogajanje v zgodbah omejuje na avtomobile, v katerih se vozijo naključni potniki, vsak s svojim počutjem, interesi, usodami, ki se v času potovanja prepletejo druga z drugo, izidi pa so, seveda, najrazličnejši; presenetljivi. Tudi v zgodbi Kam?

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Življenje postavlja nešteto ugank, nekatere so očitne, celo nadležne, druge skrite, drobne, nepomembne, a kljub temu odstirajo velike teme. Če jih opazimo, seveda. Ugledal jih je Peter Semolič in napisal niz pesmi Uganke v hrastovi senci. Interpretira jih igralec Gregor Čušin.

Nocoj vas vabimo v župnijsko cerkev Notre-Dame v francoskem Beauneju, v kateri so dvaindvajsetega julija 2017 koncertno izvedli to Rossinijevo junaško melodramo v dveh dejanjih. V naslovni vlogi bomo slišali Tereso Iervolino, trikotnik glavnih likov pa dopolnjujeta še Sylvia Schwartz kot Amenaida in Matthew Newlin kot Argirio. Komorni zbor belgijskega mesta Namur in ansambel Accademia Bizantina je vodil Ottavio Dantone.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.