Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na svetovni dan poezije: pesem Glosa našega največjega poeta. V njej izraža temeljne misli o položaju pesnika v svetu. Ta tematika je v središču pesmi Pevcu in V spomin Valentina Vodnika, na primer, pa tudi v Glosi. Iinterpretacija: dramski igralec Janez Rohaček.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na zadnjo nedeljo v maju bo novi škof Škofije Celje dr. Maksimilijan Matjaž zasedel izpraznjeni škofovski sedež. Ta je bil dve leti in pol nezaseden. Novega škofa tiho pričakujejo tudi v Škofiji Novo mesto, kjer je zdajšnji škof Andrej Glavan že pred časom v skladu s pravili Cerkve ponudil svoj odstop papežu Frančišku. Kako poteka izbor novega krajevnega škofa in zakaj lahko ta traja tudi nekaj let, v Vatikanu pojasnjuje duhovnik in strokovnjak za cerkveno pravo dr. Stanislav Slatinek. Med drugim izpostavlja, da je Sveti sedež zelo previden pri izbiri novega krajevnega škofa v zadnjih letih.

Na tiho nedeljo vam v poslušanje ponujamo glasbo Martina Železnika, skladatelja, od čigar rojstva letos mineva 130 let. Skladatelj ne slovi po velikem številu skladb, tiste, ki jih je ustvaril, pa so dovršene v vseh pogledih. »Železnik ne izdaja mnogo; a kar izda, je dragoceno, izbrano, visoko umetniško,« je o njem zapisal Stanko Premrl. Med njimi najdemo tudi nekatere s postno tematiko.

Iz mariborske stolnice na peto postno nedeljo neposredno prenašamo sveto mašo, ki jo daruje mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

V oddaji Evroradijski koncert bomo v izvedbi Simfoničnega orkestra Španske radiotelevizije in violinista Roberta Lakatosa poslušali Simfonično uverturo Gusar, op. 21, Hectorja Berlioza, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda in odlomke iz baletne glasbe Trnuljčica Petra Iljiča Čajkovskega. Glasbeniki so nastopili pod dirigentskim vodstvom James Judd, koncert pa je potekal 24. januarja v kulturnem središču Teatro Monumental v Madridu.

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V mesecu marcu poslušamo humoreske tega tedna o legendarnem don Camillu, ki si je ves čas v laseh s komunistom Pepponejem. Danes zgodba o tem, kako se don Camillov pes Blisk potepe, vendar ne pride nazaj in don Camillo se že sprijazni z najhujšim. Vendar – zgodba o Blisku se tu šele začne! Krivce išče don Camillo v Pepponejevi mehanični delavnici, konec pa je dober in humoren. Besedilo bere dramski igralec Blaž Šef.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Za vas smo pripravili posnetke s koncerta Praškega simfoničnega orkestra, ki je prvega junija lani nastopil v Smetanovi dvorani praške Mestne hiše na tretjem koncertu v okviru festivala Praška pomlad. Na koncertu se je predstavila le godalna sekcija orkestra, ki je pod vodstvom Tomaša Braunerja – od letošnje sezone šefa dirigenta Praških simfonikov – izvedla dela Josefa Suka in Arnolda Schönberga. Prvi del koncerta je bil v znamenju Sukovih skladb – Meditacije na stari češki koral svetega Venčeslava, op. 35a in Serenade za godala, op. 6, v drugem delu pa je zvenela še Schönbergova Ozarjena noč.

V oddaji Sedmi dan se bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo pogovorjali o sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in vero v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?

Čeprav je morda bolj poznan po svojih klavirskih delih, je ustvaril tudi nekatera tehtna in virtuozna orgelska dela, namenjena predvsem koncertnemu izvajanju. V njegovem bogatem skladateljskem opusu pa najdemo tudi precej krajših orgelskih skladb, primernih za liturgično rabo; tudi za postni čas.

Izkušnja matere samohranilke Anne Boyer, ki mora na zdravljenje raka, postane izhodišče za prepričljivo in pronicljivo raziskovanje bolezni, ki se opira na vire, ki segajo od zapisovalca sanj iz antičnega Rima do sodobnih vlogeric, prevarantov in malikovalcev v povezavi z rakom. Avtorica pokaže s prstom na splošno razširjeno obremenjevanje pacientov z osebno krivdo za raka – jedel si preveč šunke, pil preveč alkohola ali pokadila preveč cigaret – nato pa uperi pogled širše v onesnaženi svet, ki nas obdaja, hkrati z neenakopravnostjo in izkoriščevalskimi delovnimi razmerami, ki nam sami po sebi povzročajo bolezni. Razišče šarlatanstvo in njegove žrtve ter ekološko ceno raka v kapitalizmu, se zatem poglobi v dolg seznam žensk, ki so tako kot ona pisale o svoji bolezni in tudi umiranju.
Interpretira Maja Sever.

Na mednarodni dan poezije: Pesniki o pesnjenju. Romunski pesnik, dva češka in dva poljska pesnika, vsi rojeni pred in med drugo svetovno vojno, se na pesniški način ukvarjajo prav s tem, kar delajo: pesnjenjem in pesmijo. Jiři Začek je napisal pesem Napisati pesem, Kazimirz Wierzynski: Verz, Marin Sorescu: Umetnikov portret, Michal Černik: Dnevi in Jaroslaw Iwaskiewicz: Brez naslova. Prevedel jih je Branko Šömen, interpretira jih dramski igralec Jurij Souček.

Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka, ki jih bomo predstavili ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki že dolgo časa bogatijo arhiv Radia Slovenija.

Literarni portret namenjamo slovenskemu pesnika Juretu Deteli, ki se je rodil leta 1951, umrl pa leta 1992.
V času njegovega življenja sta izšli samostojni pesniški zbirki Zemljevidi leta 1978 ter Mah in srebro leta 1983. Sodeloval je pri več skupinskih zbornikih, njegova poezija je izhajala tudi po njegovi prezgodnji smrti. Literarni portret Jureta Detele je leta 1985 pripravil Aleš Debeljak; oddajo so za Radio oblikovali še dramski igralec Vojko Zidar, bralka Alenka Höferle Felc, glasbeni opremljevalec Marko Stopar in režiser Gregor Tozon.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Marko Sosič je avtor kratkih zgodb Iz zemlje in sanj, s katerimi se je prebil med sedem finalistov za nagrado ‘’kritiško sito za najboljšo knjigo leta 2011’’. To leto je knjiga tudi izšla pri mariborski založbi Litera. Knjiga Iz zemlje in sanj zajema 11 zgodb, ki se vijejo med tesnobnim in odrešujočim, med temnim in svetlim, vsaka izmed njih se izraža na dveh nivojih: pripoved je realistična, vanjo pa vdirajo spomini iz preteklosti, travme, sanje, prividi. Kot nevidna telesa se plazijo v na videz mirno, celo harmonično sedanjost, v košček življenja posameznega junaka. A ta večkrat nasilni vdor, ni le vdor tujega, zunanjega, najpogosteje se Sosič tujka poslužuje za utelešenje notranjih konfliktov, ki se včasih naposled pomirijo, včasih pa ne. Zgodbe se dotikajo vprašanja meje, vojn, migracije, begunstva, ljubezni, samote in občutka krivde, ujetosti in nemoči, pa tudi pomoči, hvaležnosti, spokojnosti in nenazadnje sreče. Zgodbe iz knjige Iz zemlje in sanj bodo v radijski izvedbi zaživele v interpretaciji Primoža Forteja, Aleša Valiča, Barbare Cerar in Danijela Malalana. Za slovenski program Radia Trst A jih je zrežirala Suzi Bandi.