Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Medeja, zapuščena ženska, je bila tudi mati, ki je umorila svoja sinova. Najdemo jo v grški mitologiji, predvsem pa je napisal Evripid znamenito dramo o njej. Pesem z istim naslovom je napisala Veronika Dintinjana. Po poklicu je zdravnica, hkrati pa tudi pesnica in prevajalka. Pesem Medeja interpretira avtorica sama.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Dragi poslušalci, vabimo vas k spremljanju letnega koncerta z naslovom Blagor družinam Ljubljanskih madrigalistov.
Posnetek je nastal 6. junija v atriju ZRC SAZU, njegovo rdečo nit pa so razvijale skladbe, povezane z domovino, družino, izgnanstvom in domotožjem. Zasnovala ga je zborovodkinja Klara Maljuga, med glasbo pa nas je vodil radijski kolega Ambrož Kvartič.
Zboristom sta se - ne po naključju - pridružila tudi basbaritonist Marcos Fink in pianistka Irina Milivojević.
Koncert Ljubljanskih madrigalistov je na predvečer dneva slovenskih izgnancev ob pomoči podpore Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter programa Ars Radia Slovenija lahko dosegel tudi občinstvo prek meja in oceanov.
Danes pa, upamo, gospe in gospodje, da bo v dobrem sprejemu, tudi vas.

Letos mineva 80 let od rojstva pisatelja in nevropsihiatra dr. Jožeta Felca. Bil je izjemno zanimiva in mnogostranska osebnost. Rodil se je v rudarski družini v Idriji, študiral na ljubljanski medicinski fakulteti in postal nevropsihiater. Več kot 40 let je bil zaposlen v idrijski psihiatrični bolnišnici. Bil pa je tudi pisatelj in pesnik; objavljal je v Mladih potih, Naši sodobnosti, Idrijskih razgledih in reviji Kaplje - to je tudi urejal. Napisal je vrsto odmevnih romanov in zbirk kratke proze, med njimi omenimo samo novele Dom mojega doma, spominsko prozo Živeti življenje in roman Sova v krošnji. Umrl je leta 2010. Z dr. Jožetom Felcem se je leta 2001 pogovarjala Ingrid Kovač Brus.

Ronggeng je med Malajci v Indoneziji plesni dogodek, v katerem v glavni vlogi nastopa pevka in plesalka, ki jo spremljajo moški instrumentalisti. Navadno je ronggeng del družinskih obredij, marsikdaj pa dogajanje uide izpod nadzora, saj pomembne dogodke spremlja tudi pijača. Pravijo, da je dogodek ostanek starega obredja, ki je bilo prvič opisano v štirinajstem stoletju, vendar je v resnici še veliko starejše. Poleg ronggenga bomo slišali tudi glasbo k zvrsti gledališča, imenovanega Mendu, ki jo le še redko izvajajo in tone v pozabo… Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V Mariboru se je s tekmovalnim programom gledališč začel že 56. Festival Borštnikovo srečanje. V ljubljanskem Cankarjevem domu so ob treh desetletjih osamosvojitve republike pripravili fotografsko razstavo fotoreporterja Joca Žnidaršiča z naslovom "Leto preloma", pri Parku vojaške zgodovine v Pivki pa v sklopu razstave "Ponosni na Slovenijo-30 let", nekaj deset panojskih fotografij o uspehih države v tem obdobju. Tržiški muzej je v nekdanji vojaški karavli pod Ljubeljem odprl stalno razstavo "Koncentracijsko taborišče Ljubelj jug, podružnica taborišča Mauthausen v Gornji Avstriji od leta 1943 do leta 1945" - gre za spomenik državnega pomena. Mestni muzej Ljubljana je z razstavo "Rdeče in črno" spomnil na letošnjo 200.obletnico ljubljanskega kongresa "svete Alianse". Bled pa se je z obsežno razstavo na več prizoriščih spomnil na lani poleti preminulo umetnico in njihovo častno občanko, akademsko slikarko Melito Vovk. Sobota pa bo v znamenju "muzejske noči", ko velika večina muzejev in galerij na stežaj odpre vrata - novi Muzej bančništva Slovenije - Bankarium bo sredi Ljubljane sploh prvič odprl svoja vrata za obiskovalce.

Glasbena medigra

Nemška esejistka in dramatičarka Enis Maci je nedavno gostovala na festivalu Fabula, kjer je predstavila svoj knjižni prvenec, zbirko esejev Sladoledarna Evropa. V njih skozi preplet množice citatov iz “visoke” in “nizke” literature, popkulture in z Wikipedije, pa skozi avtobiografska, celo izpovedna besedila in analize ideologije obravnava žensko seksualnost, literarno ustvarjanje, tujstvo in druge teme. Velja za eno najperspektivnejših pisateljic mlajše nemške generacije, tednik Spiegel jo je označil celo za eno največjih esejistk našega časa. Z njo se je med festivalom Fabula pogovarjala Tina Poglajen.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V 11. oddaji iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere se bomo sprehodili po Bloisu in 20 kilometrov oddaljenem gradu Chaumont-sur-Loire. V prvem delu oddaje bomo osvetlili dogajanje na dvoru Katarine Medičejske, nato bomo podrobneje predstavili pesnitev iz 13. stoletja Partenopeus de Blois, ki jo pripisujejo benediktinskemu menihu Denisu Pyramusu in je navdihnila opero Esclarmonde Julesa Masseneta, v sklepnem delu oddaje pa se bomo dotaknili še ustvarjalnosti pisateljice Madame de Staël, opere Potovanje v Reims Gioacchina Rossinija ter glasbe Franza Schuberta in Francisa Poulenca, ki je rad hodil na dolge počitnice v Chaumontu bližnjo vas Nazelles.

V romanu se prepletajo reminiscence iz pripovedovalčevega otroštva, sanjski prizori, biblijske zgodbe, daljne pokrajine se razprostirajo pod oknom, dogajajo se čudne reči. Zdaj so povsem resnične, potem zaplavajo v domišljijo in spet trdo pristanejo v življenju delavskega predmestja. V tem ozračju zlagoma stopa v ospredje usoda mlade ženske s podeželja, ki v mestu išče svojo pot v življenje. Kdo pravi, da se velike drame ljubosumja, izdajstev in prevar dogajajo samo na tebanskem dvoru? vprašuje pripovedovalec v tem romanu. In odgovarja, da se lahko zgodijo tudi tisočletja pozneje med preprostimi ljudmi v surovem okolju povojnega Maribora.
Novi roman Draga Jančarja bo izšel jeseni pri založbi Beletrina.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Paul Muldoon je avtor več kot 30 pesniških zbirk, za svoje umetniško ustvarjanje je prejel tudi več nagrad, med drugimi visoko cenjeni nagradi T. S. Eliota in Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Ob njegovi 70-letnici bomo poslušali pesniški ciklus Suita državljanske vojne. Sestavljen je iz petih pesmi, ki so nastale iz ustvarjalnega dialoga med pesništvom in slikarstvom. Izbral in poslovenil jih je Veno Taufer, prebral pa Gorazd Logar.

Na našem posnetku nastopajo:

Prva služabnica: Haeran Hong – sopran,
Druga služabnica: Dísella Larusdóttir – sopran,
Tretja služabnica: Edita Kulczak – mezzosopran,
Varuh praga templja: Andrey Nemzer – kontratenor,
Prikazen mladeniča: Anthony Kalil – tenor,
Glas sokola: Jennifer Check – sopran,
Glas z neba: Maria Zifchak – alt,
Sel duhov: Richard Paul Fink – bariton,
Barakovi bratje; Enooki: Daniel Sutin – bas,
Enoroki: Nathan Stark – bas,
Grbavec: Allan Glassman – tenor,
Dojilja: Ildikó Komlósi – sopran,
Cesar: Torsten Kerl – tenor,
Cesarica: Anne Schwanewilms – sopran,
Barakova žena: Christine Goerke – sopran in
Barak: Johan Reuter – basbariton.
Posnetek je nastal šestindvajsetega novembra 2013 v Metropolitanski operi; dirigent je bil Vladimir Jurovski, ki je vodil hišni zbor in orkester.

Na jesen leta 1916 je Voranc na Tirolski fronti prešel na italijansko stran. V Italiji so ga premeščali po raznih taboriščih za vojne ujetnike. Novela Dekle z mandolino je iz leta 1922. Zgodbo iz prve svetovne vojne bere Štefka Drolc.