Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanj z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.

Letos mineva 500 let od spreobrnjenja sv. Ignacija Lojolskega, ustanovitelja jezuitov. Po hudi poškodbi v bitki je začel prebirati življenjepise Jezusa in svetnikov, zatem se je odločil za meniško življenje. Veliko je študiral in se poglabljal v teološke spise, študij in poučevanje sta postala tudi temeljni značilnosti jezuitskega reda – v njem je še danes veliko izobražencev, znanstvenikov in umetnikov. Tudi glasbenikov. Maša pekinških jezuitov je izjemno in posebno delo več jezuitskih avtorjev, ki so delovali v 18. stoletju ali prej: v njej se kitajski tradicionalni instrumenti in petje družijo z baročno obliko triosonate ter mistično obarvanimi deli latinske maše.

Iz bazilike Žalostne Matere Božje v Stični neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik pater Branko Petauer, poje Mešani pevski zbor Stična pod vodstvom Žige Jernejčiča.

Filharmonični orkester iz Šanghaja je 7. oktobra lani pod dirigentskim vodstvom Džanga Jija nastopil v Simfonični dvorani v Šanghaju. Na sporedu koncerta sta bili suita Žlahtni meščan, op. 60 Richarda Straussa in Simfonija št. 2 v c-molu Antona Brucknerja.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Krajša groteskna besedila Mihaila Afanasjeviča Bulgakova v prevodu Simona Dobravca in interpretaciji igralcev Milana Štefeta, Branka Završana in Pavla Ravnohriba.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Oddajo Musica noster amor tokrat namenjamo glasbi Bedřicha Smetane, Felixa Mendelssohna in Antonina Dvořáka v izvedbi romunskih glasbenikov. Predvajali bomo posnetke s koncerta Nacionalnega orkestra Romunskega radia, ki je pod vodstvom Mihaila Agafite šestnajstega oktobra leta 2015 nastopil v koncertni dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Za uvod je zazvenela Vltava, druga izmed šestih simfoničnih pesnitev iz Smetanovega cikla Moja domovina. Sledil je Violinski koncert v e-molu, op. 64 Felixa Mendelssohna z violinistom Alexandrujem Tomescujem v glavni vlogi, zadnje in najobsežnejše delo koncerta pa je bila Dvoržakova Simfonija št. 8 v G-duru, op. 88.

V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje Matjažem Črnivcem, v kateri avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom.

V letošnjem letu se posebej spominjamo skladatelja Marca Enrica Bossija; od njegovega rojstva namreč mineva 160 let. Širšemu krogu poslušalcev morda njegova glasba ni poznana, njegove skladbe pa so zelo priljubljene med organisti in so pogosto del repertoarja koncertnih orgelskih interpretov. In ne le solistične; zanimive, predvsem pa zelo uporabne so skladbe, ki jih je Enrico Bossi namenil komornim zasedbam z orglami. Nekatere bodo zazvenele tudi v tokratni oddaji.

Devetnajstega junija pred stotimi leti se je v Lahoncih rodil Lojze Filipič, slovenski dramaturg, esejist, kritik in publicist, umrl je še ne štiriinpetdesetleten v Ljubljani. Študiral je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V začetku petdesetih let je bil umetniški vodja in dramaturg Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, ki je pod njegovim vodstvom med slovenskimi gledališči pridobilo veljavo. Kot dramaturg je v letih od 1955 do 1963 delal v ljubljanski Drami, nato pa je bil vse do smrti izmenično direktor, dramaturg in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega. Napisal je več sto esejev, člankov, kritik, poročil in študij, urejal publikacije in knjige ter jih opremil s spremnimi besedili. V Celju in Ljubljani je bil urednik gledališkega lista, ki se je pod njegovim vodstvom razvil v pravo strokovno revijo. Izbor Filipičevih dramaturških in drugih spisov je po njegovi smrti izšel v knjigah Živa dramaturgija: 1952-1975 in Gledališče, kultura, družba. Prejel je Župančičevo nagrado in nagrado Prešernovega sklada. Ob okrogli obletnici Lojzeta Filipiča objavljamo v današnji oddaji Spomini, pisma in potopisi besedilo njegovega prijatelja Dušana Moravca, objavljeno v knjigi z naslovom Pričevanja o Lojzetu Filipiču. Izšla je posthumno. Slišali bomo, kako sta se Moravec in Filipič spoznala, se družila in reševala zadrege, iz besed pa veje tudi duh časa in gledališkega snovanja v njem.
Besedilo interpretira dramski igralec Primož Pirnat.

10. julija svoj 90. rojstni dan praznuje kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka za književnost Alice Munro. Njene kratke zgodbe so pogosto čudaške, avtorica običajno izhaja iz povsem banalnih situacij, in vendar v zgodbah s pomočjo njenega izjemnega čuta za opisovanje zasijejo življenja likov kot nekaj vsakdanje izjemnega. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Vsi liki v pripovedi so nekoliko nenavadni, a njihove zgodbe so polne temeljnih življenjskih vprašanj, prelomov in zaobljub. Zgodbo je prevedla Lea Flis, interpretira jo Ljerka Belak.

Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, tokratni Glasbeni portret namenjamo Vincentu d'lndyju, francoskemu skladatelju, dirigentu, pedagogu, teoretiku in glasbenemu piscu. Muzikološka veda ga uvršča med skladatelje poznoromantične glasbene kulture in hkrati med skladatelje, ki niso ustvarili izrazitega kompozicijskega opusa, pač pa so pomembni po svoji vsestranski glasbeni dejavnosti in angažiranosti. V nocojšnji oddaji se bomo z besedo in glasbo sprehodili po njegovi razgibani življenjski poti, ki je tekla od druge polovice 19. stoletja do tridesetih let 20. stoletja. Rodil se je 27. marca leta 1851 v Parizu, kjer je odraščal v okolju aristokratske, rojalistične in katoliške, vendar glasbeno izobražene družine. Prve klavirske ure je doživljal z babico, ki ga je usmerila k pianistoma Antoinu Marmontelu in Louisu Diemeru.

Ko Patricia Highsmith na začetku svojega besedila, pa naj bo to roman ali kratka zgodba, reče A, bo prej ko slej sledil B in na koncu seveda Ž. Pisateljica je namreč dosledna preučevalka človeških usod, vendar ne kakršnih koli. Zanimajo jo ljudje, ki se v svetu zabrisanih meja med dobrim in zlom znajdejo v polmračnem svetu skoraj vsega dovoljenega in skoraj ničesar prepovedanega. Ali pa ljudje, ki poskušajo igrati izbrano vlogo, pa se ta vloga počasi spreminja v nekaj dvoumnega, pogosto nevarnega, tudi morilskega. Skratka, pisateljica je mojstrica literarne srhljivke, po vrsti njenih besedil pa so nastali tudi mojstrski filmi, na primer Hitchcockova mojstrovina Tujca na vlaku.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.