Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V knjigi Vsak otrok je lep, ko se rodi iz leta 2011, je pesnik in pisatelj Esad Babačić objavil avtorski izbor poezije, ki je nastajala v treh desetletjih. Avtor, ki je imel do takrat za seboj že osem pesniških knjig, je vanjo umestil veliko krajših pesmih, v katerih zaslutimo težnjo, da bi niz občutij strnil v razvidno spoznanje.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Z avdicijami za nove člane in s koncertom z naslovom In je krog se je začela nova sezona Akademskega pevskega zbora Maribor.
Lansko in sezono prej so zboru krojile okoliščine, a pevke in pevci niso mirovali. Tekmovali so na spletu, sodelovali na festivalu v Kopru in sodelovali na spletnih srečanjih z naslovom Oglati ekrani. Zbor je izdal zbirko novosti, uradni začetek nove pevske sezone pa je bil 28. septembra v mariborski dvorani Union koncert z izvedbo novitete Tadeje Vulc In je krog in nastopom sedmih zborovodij izmed 12-ih, ki so jih izbrali za lani napovedano 2. tekmovanje Mateja Hubada, a ga iz znanih razlogov ni bilo. Tako kot se nista uresničila 26. Naša pesem in letos mednarodno tekmovanje Gallus, se tudi zborovodje niso mogli izkazati na tem tekmovanju. Tudi zato si je Akademski pevski zbor z zborovodkinjo Tadejo Vulc zamislil koncert z naslovom In je krog.

Mineva 90 let od rojstva Kajetana Koviča – pesnika, pisatelja, prevajalca.
Poezijo je začel pisati v gimnaziji. Leta 1953 se je uveljavil s 26. pesmimi, objavljenimi v skupinski zbirki z naslovom Pesmi štirih. Objavil je vrsto pesniških zbirk od intimističnih do takih, v katerih so v središču filozofska in eksistencialna vprašanja, približal se je absurdu in se ustalil v klasiki. Pisal je tudi prozo, daljšo in krajšo, zelo pomembno pa je bilo tudi njegovo ustvarjanje za mlade. Bil je tudi izvrsten prevajalec – omenimo samo Rilkeja, Trakla in Holana.
Vabimo vas, da prisluhnete dragoceni oddaji iz našega arhiva; gre za razmišljanje, h kateremu so ga leta 1987 povabili tedanji uredniki iz radijskega uredništva za kulturo. V njem je Kajetan Kovič iskreno in pronicljivo razmišljal o svojem delu, ustvarjanju in življenju nasploh.

Mandara je gorovje na meji med Kamerunom in Nigerijo. Zaradi odmaknjenosti in nedostopnosti je bilo v preteklosti marsikomu pribežališče. V preteklih stoletjih so tja bežale skupine ljudi pred trgovino s sužnji, zato je bilo še nedavno stičišče mnogih ljudstev in kultur. Danes mnogi tudi od tam bežijo. V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali nekaj primerov glasbe z gorovja na posnetkih iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?

Glasbena medigra

V Frankfurtu poteka knjižni sejem, osrednji knjigotrški dogodek v svetu, ki je letos precej drugačen kot pred pandemijo. Oči zainteresirane javnosti pa so usmerjene v leto 2023, ko bo v Frankfurtu častna gostja Slovenija. Pozornost je še toliko večja zaradi nedavne menjave vodstva na Javni agenciji za knjigo. O izzivih, ki jih odseva Frankfurt, z direktorjem Javne agencije za knjigo Dimitrijem Ruplom, profesorjem založniških študij in vodjo letošnjega Slovenskega knjižnega sejma Miho Kovačem, in glavnim urednikom Cankarjeve založbe Aljošo Harlamovim. Slišali boste del razprave iz oddaje Studio ob 17h, ki smo jo pripravili v ponedeljek. Celotno oddajo pa lahko poslušate v našem spletnem arhivu.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

René Anžujski je bil velik vitez in pretanjen poznavalec lovske umetnosti, ki je pravljični grad v barvah jantarja v kraju Baugé-en-Anjou dvajset kilometrov severneje od Saumurja uporabljal kot svoj lovski dvorec. Ob obisku bližnje lekarne iz 17. stoletja bomo osvetlili tudi zgodbo o Kleopatri in legendo o Tristanu in Izoldi ter se nato mimo gradu Brissac, kjer si je Jeanne-Marie Say vikontesa de Tredern uredila lastno gledališče, odpravili proti ciljni destinaciji današnje oddaje - mestu Angers. Na sporedu bo glasba, ki so jo podpisali Guillaume Duffay, Darius Milhaud, Loyset Compere, Jules Massenet, Frank Martin, Madame de Tredern, Claude Debussy, Orlando di Lasso in Clément Janequin.

Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi v tujini, na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Piše pa tudi poezijo in kratko prozo, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je vrsto knjig, med drugim leta 2015 Ljubezen skozi zgodovino, ki je izšla pri Cankarjevi založbi. Za oddajo smo izbrali odlomek iz njenega daljšega leposlovnega besedila Dimnik Mladika. Ta pripoveduje o umetnškem paru, ki dobi v delo poslikavo visokega dimnika, to pa je povod za avtoričino odstiranje psihologije likov in družbene stvarnosti.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Peli so:
Frédéric Caton kot Filistejski vojni sel,
Marc Larcher in Frédéric Caton kot Prvi Filistejec oziroma drugi Filistejec,
Nicolas Courjal kot stari Hebrejec,
Julien Véronese kot Abiméleh,
Nicolas Cavallier kot Dagónov véliki svečenik,
Roberto Alagna kot Samson in
Marie-Nicole Lemieux kot Dalila.
Posnetek je nastal desetega julija v starorimskem gledališču v francoskem Orangeu, v sklopu tamkajšnjega poletnega festivala. Zbor oper iz Avignona in Monte Carla ter Filharmonični orkester Francoskega radia je vodil Yves Abel.

Pomembna zvrst proze Franja Frančiča v zadnjem času postaja črtica - oblikovno se avtor z njo še vedno opazno navezuje na Cankarja in Gruma, vendar ji da nezgrešljivo svoj, frančičevski pečat. To smo lahko opazili že v njegovih treh besedilih, ki so se uvrstila v ožji izbor za nagrado Arsova lastovka minuli mesec, podobno pa je z izbranimi črticami v tokratni oddaji. Naslov ironično namiguje na vse prej kot lepo življenje otroka, ki odrašča v problematični družini.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.