Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Nocoj ob 19.30 bo v Cankarjevem domu na sporedu 2. koncert iz abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti z naslovom Commedia dell’arte.
Iz Studia 13 Radia Slovenija pa boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 21. koncert v Komornem studiu. Koncert bo v znamenju sodobnih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda: tolkalka Petra Vidmar na marimbi in kitarist Izidor Erazem Grafenauer.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na današnji dan leta 1943 je Edvard Kocbek v podzemnem bunkerju na Rogu napisal pesem Molitev - morda eno njegovih najslavnejših pesmi sploh. V njej izraža nekakšen eksistenicializem, vero v premagujočo moč življenja nad obupom in smrtjo, tudi zato, ker vidi temelje bivanja v presežnem. Ali kot je sam zapisal v Dnevniku: "Približal sem se prasili, ki traja in čaka....nič in vse mojega življenjskega vodila sta se mi spojila v eno samo čarovno besedo: sem."

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pastorala oziroma maska ACIS IN GALATEJA je v Händlovi ustvarjalnosti nekaj posebnega: v njej je zaznati precej Purcellovega vpliva, njene glasbene ideje veliko dolgujejo Reinhardu Keiserju, po načinu obravnave snovi je predvsem otrok angleških pastoralnih oper tistega časa, po navdihu, koncepciji in pristopu pa povsem originalna.

Čas prve svetovne vojne je bilo najtežje obdobje življenja Emila Adamiča, ko se je znašel v vlogi vojaka in vojnega ujetnika. Pred začetkom prve svetovne vojne, leta 1914, je sicer že slovel kot cenjen in spoštovan glasbeni umetnik. Toda nad Evropo so se začeli zgrinjati temni oblaki in vojna je tudi glasbenike potegnila v svoj vrtinec. Poleti se je Adamič še precej brezskrbno odpravil v Ostravo v današnjem Moravsko-Šlezijskem okraju, v kateri je bil organiziran kongres o reformi petja. Ko se je vrnil, pa je bil še isti dan mobiliziran in je moral z vojaki odriniti v Galicijo. Bil je skoraj prepričan, da se ne bo več vrnil v domovino, tako je vsaj pisal uredniku revije Novi akordi. Na srečo se ni zgodilo po njegovih pričakovanjih.

Glasbeno dogajanje je bilo tudi v preteklem tednu nadvse pestro. Najprej se bomo odpravili v Varšavo, kjer je pianist Aleksander Gadžijev prejšnji teden na slovitem Chopinovem tekmovanju dosegel izjemno 2. mesto, za nameček je prejel tudi nagrado Krystiana Zimermana za najboljšo izvedbo Chopinove sonate. Izpostavljamo tudi uvodna koncerta cikla SOS – Sodobne orkestrske skladbe – Slovenske filharmonije, ki sta bila v znamenju glasbe Vinka Globokarja oziroma simfonije Turangalila Olivierja Messiaena ter četrtkovo operno premiero Bellinijevih Capuletov in Montegov v ljubljanski operni hiši.
V nadaljevanju bomo predstavili novo operno delo skladatelja Tomaža Sveteta. Nato bomo osvetlili tudi dva koncerta v Mariboru – 4. koncert cikla Carpe Artem in gostovanje Vzhodno-zahodnega komornega orkestra, pokukali bomo še na drugi koncert Pretežno vokalnega cikla PVC Slovenske filharmonije, koncert duhovne glasbe iz zbirke frančiškanskega samostana v Klanjcu v sklopu cikla Harmonia Concertans in 3. koncert cikla SiBrass.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Ekonomist in nekdanji minister za finance v vladi Sirize v Grčiji Janis Varufakis je prepričan, da postaja po Bidnovi zmagi trumpizem vse močnejši in popolnoma obvladuje republikansko stranko. Nekaj boljših volilnih rezultatov levega političnega tabora po Evropi pa niso niti približno znanilci sprememb v razmerju moči med desnico in levico. Varufakis je zelo kritičen do levice, ki ne izpolnjuje obljub, ki jih je dala volivcem. O krizah, ki se nenehno napovedujejo pa pravi, da se mora najprej končati zdajšnja, da bi se sploh lahko začela nova. K pogovoru smo ga povabili ob njegovem obisku Ljubljane. Prejšnji teden je na festivalu Indigo sodeloval v pogovoru, ki ga je vodil filozof Slavoj Žižek.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ob zaključku 18. Chopinovega tekmovanja v Varšavi, kjer je slovensko-italijanski pianist Aleksander Gadžijev dosegel drugo mesto in posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate, to pa je v zgodovini slovenske klavirske poustvarjalnosti brez dvoma največji dosežek, smo za današnjo oddajo pripravili nekaj manj popularne, a zato nič manj privlačne glasbe v izvedbi nagrajencev velikih tekmovanj. V izvedbi izjemnih pianistov, kot so Mihail Pletnev, Garrick Ohlsson, Rafa? Blechacz in Claudio Arrau boste slišali komorna klavirska dela Carla Philippa Emanuela Bacha, Carla Marie von Webra in Johanna Sebastiana Bacha.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je v začetku februarja v Viteški dvorani Križank nastopil tubist Žiga Kališnik s pianistko Karine Gišjan Roškar.

R. V. Williams: Šest angleških ljudskih skladb
J. Barnes: Koncert za tubo in orkester, op. 69
S. Rahmaninov: Vokaliza, op. 34, št. 14

Žiga Kališnik se je začel glasbeno izobraževati pri osmih letih, ko se je začel učiti igranja na diatonično harmoniko v Glasbeni šoli Laško-Radeče. Tam je glasbeno pot nadaljeval z učenjem tube pod vodstvom Davida Kajiča, pod mentorstvom katerega je tudi maturiral na I. gimnaziji v Celju in ob koncu šolanja prejel naziv naj glasbenika I. gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje. Trenutno je študent drugega letnika na Mozarteumu v Salzburgu.
Svoje znanje je poglabljal na mojstrskih tečajih pri priznanih tubistih, kot so Roger Bobo, Sergio Carolino, Steven Mead, Josef Steinbock, Uroš Vegelj, James Gourlay, Nejc Merc, Uroš Košir. Je dobitnik prvih in drugih nagrad na regionalnih in mednarodnih tekmovanjih. Na mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu je v letih 2016 in 2018 dosegel prvo nagrado, v letih 2016 in 2017 prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Varaždinu in leta 2017 drugo nagrado na državnem tekmovanju Temsig. Prav tako se je udeležil tekmovanj kot član v različnih komornih sestavih in orkestrih in z njimi osvojil prve nagrade.

Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Predvajali bomo posnetke, ki so nastali 17. avgusta letos na sedmem koncertu 39. Festivala Radovljica 2021. Italijansko-nizozemska violinistka Cecilia Bernardini, finski gambist Markku Luolajan-Mikkola in čembalist Aapo Häkkinen so izvajali sonate v fantastičnem slogu Dietericha Buxtehudeja in sodobnikov.

"...Ko sem prebral Vojnovićev roman Čefurji raus in videl film, ki so ga posneli po njem, sem si rekel: Pa saj jaz sem bil izvidnik tehle čefurjev, iste stvari sem pred petdesetimi leti doživel tudi sam! Še celo trenirko sem imel takrat oblečeno, in to navadno, dvodelno, svetlo plave barve. Da bi bila stvar še hujša, se je to zgodilo v Sloveniji, o kateri sta mama in oče govorila, kako čudovita da je, mi trije smo jo pa vse otroštvo oboževali zaradi počitnic v Beli krajini. »Nisam Srb, ampak Slovenc, budalo jedna,« sem mu rekel..."

Rac bere Raca.
Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali posnetke pevcev in godcev s Paškega Kozjaka, kakor so zapeli in zaigrali leta 1987.

Nastopila bosta tolkalka Petra Vidmar na marimbi in kitarist Izidor Erazem Grafenauer.
21. koncert v Komornem studiu programa Ars Radia Slovenja bo v znamenju petih skladb za marimbo in kitaro, ki nam jih bosta predstavila člana dua Xylocorda: tolkalka Petra Vidmar na marimbi, ki je redna članica in solistka Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Slovenija ter docentka za tolkala na ljubljanski Akademiji za glasbo, in kitarist Izidor Erazem Grafenauer, specialist na kitari, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki je samozaposlen v kulturi in poučuje kitaro tudi kot docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Glasbenika nam bosta predstavila: tri skladbe slovenskih skladateljev, ki so nastale prav zanju Petra Šavlija, Uroša Rojka in Tilna Slakana, in skladbi nemškega ustvarjalca Wendelina Bitzana ter francoskega tolkalca in skladatelja Emmanuela Séjournéja. Petra Vidmar je na Akademiji za glasbo v Ljubljani študirala tolkala pri profesorju Borisu Šurbku in kot študentka prejela tri Prešernove nagrade. Junija 2012 je diplomirala s posebno pohvalo za odličnost. Že kot študentka je igrala v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je od septembra 2015 redna članica in solistka orkestra. Izidor Erazem Grafenauer je bil kot izredno nadarjen glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral v razredu prof. kitare Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri prof. Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri prof. Istvánu Römerju. Glasbeni producent koncerta je Boris Rener, mojster zvoka Grega Samar, napovedovalec Bernard Stramič in urednica prenosa Tjaša Krajnc.

Kriminalka razkriva vzroke in preiskuje osumljene ljudi po hudi prometni nesreči. Zgodbo pripoveduje glavni osumljenec, ostareli železniški uslužbenec. Kot pokaže epilog, se
po naključju veliko dogodkov, ki spremljajo življenje protagonista, presenetljivo ujema z današnjim časom, čeprav je od nastanka igre že več kot 60 let. To subtilno zrežirano delo je tudi poseben zvočni dokument – igro sta posnela velika mojstra umetniške radiofonije – režiser Marjan Marinc in - takrat še v vlogi tonskega mojstra - Dušan Mauser, sodelovali pa so tedaj vodilni igralci - s Stanetom Severjem v glavni vlogi železniškega operativca.

Avtor besedila: Jan Solović
Avtor prevoda: Viktor Smolej\t
Režiser: Marjan Marinc\t
Dramaturg: Emil Smasek
Mojster zvoka: Dušan Mauser
\t
Kretničar Bien: Stane Sever\t
Sodelovani so še igralci:
Jelka Cvetežar, Nika Juvan, Jana Osojnik, Vera Pantič, Marta Pestator, Alja Tkačev, Iva Zupančič, Maks Bajc, Stane Česnik, Franček Drofenik, Maks Furijan, Ivan Jerman, Pavle Kovič, Ludvik Pečar, Boris Kralj, France Presetnik, Marjan Kralj, \tJanez Rohaček, Andrej Kurent, Tone Homar, Drago Makuc, Janez Sever, Jurij Souček, Jože Zupan, Slavo Švajger in Jože Tiran.

Traja: 50' 27''
Produkcija Radia Ljubljana 1959

Kaitlyn Greenidge je afroameriška avtorica mlajše generacije. Njen prvenec, We Love You, Charlie Freeman (Radi te imamo, Charlie Freeman), je bila ena izmed 10 najboljših knjig po izboru kritikov New York Timesa leta 2016. Njena besedila so bila objavljena v Vogueu, Glamourju, Wall Street Journalu in drugih medijih, danes pa piše za Harper's Bazaar in The New York Times. Je prejemnica številnih štipendij, med drugim štipendije Lewisovega centra za umetnost na Univerzi Princeton in Fundacije Guggenheim. Njen drugi roman Libertie je izšel pri založbi Algonquin Books.
V zgodovinskem romanu Libertie je v ospredju svobodno temnopolto dekle, ki vstopa v odraslost in se zave, da si njena mama, zdravnica in kot temnopolta ženska pionirka na svojem področju, želi, da bi tudi Libertie študirala medicino in pozneje delala skupaj z njo. Toda Libertie, ki jo bolj kot znanost zanima glasba, čuti, da jo mamine odločitve dušijo. Kot odrasla ženska poskuša razumeti, kaj svoboda za temnopolto žensko dejansko pomeni in se sprašuje, kje bi takšno svobodo lahko našla - zase in za prihodnje generacije. Roman je navdahnilo življenje ene izmed prvih afroameriških zdravnic v Združenih državah, dr. Susan Smith McKinney Steward.

Glasbeni dnevi v Donaueschingenu veljajo za najstarejše zbirališče najsodobnejših skladateljskih dosežkov, saj ponujajo prostor sodobne in eksperimentalne glasbe že od dvajsetih let prejšnjega stoletja naprej, ko so se oblikovale prve zamisli o tovrstnem festivalu. Prvi festival je potekal leta 1921, tako da letos praznujemo okroglo stoto letnico festivala, ki poteka vsako leto ob koncu tretjega tedna v oktobru.