Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

V glasbenih poudarkih izpostavljamo dve oddaji Programa Ars.
V štiriindvajseti oddaji iz cikla Potovanje po Loari v družbi Carla de Incontrere se bomo ustavili v mestu Angers, ki se imenuje po starodavni trdnjavi iz 13. stoletja, v kateri hranijo veličastno tapiserijo Apokalipse. Ludvik Anžujski jo je leta 1373 naročil pri pariškem tkalcu in trgovcu Nicolasu Bataillu in slikarju Hennequinu iz Brugesa, danes najstarejša ohranjena francoska tapiserija pa je edinstvena tudi zaradi svoje velikosti, saj v dolžino meri več kot sto metrov. Navdihnilo naj bi jo besedilo, ki ga pripisujejo apostolu Janezu in v katerem so navdih za svoja dela našli mnogi glasbeni ustvarjalci, kot so René Clemencic, Jean Francaix in Franz Schmidt, ki je zgodbo povzel v svojem oratoriju Knjiga s sedmerimi pečati.

Sobotni operni večer pripravlja Dejan Juravić, tokrat pa prinaša posnetek opere Gaetana Donizettiza z naslovom Roberto Devereux iz Dunajske državne opere.
V ponedeljek, 18. oktobra, je v Zürichu v 75-em letu, umrla priznana slovaška sopranistka Edita Gruberová. Imenovali so jo kraljica koloratur in belkanta, nedvomno pa je bil njen glas eden gibčnejših glasov prejšnjih desetletjih. Gruberová je namreč imela izjemno lep in obsežen glas, njena virtuoznost pa, tako se zdi, ni imela meja.
Sobotni operni večer tako posvečamo tej slovaški sopranistki. Slišali jo bomo kot Elizabeto. Na posnetku, nastalem sedmega decembra 2000 v Dunajski državni operi, so pod vodstvom Marcella Viottija peli še: tenorist Ramón Vargas kot Roberto Devereux, baritonist Ju Čen kot vojvoda Nottinghamski, mezzosopranistka Enkelejda Shkosa kot Sara, vojvodinja Nottinghamska, tenorist Cosmin Ifrim kot lord Cecil, basist David Cale-Johnson kot sir Walter Raleigh in basist Hiro Ijichi kot Paž in Dvorni sluga.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Devetinosemdesetletni pesnik in prevajalec Shuntaro Tanikawa je »osrednja pesniška osebnost japonske literarne krajine 20. in 21. stoletja«, piše Iztok Ilc, prevajalec njegove poezije v slovenščino. Tanikawa se ukvarja z vsem, kar je na področju pisnega ustvarjanja mogoče, od številnih pesniških zbirk do stripov, slikanic za otroke in filmskih scenarijev. V na videz preprosti pesniški govorici piše o človeku, naravi, predmetnosti, božjem, o resničnem in navideznem. Tako se v pesmi O podarjanju pesmi ukvarja z vprašanji: Čigava je pesem? Pesnikova? Tistega, ki jo bere? Vseh? Nikogaršnja?

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V pogovoru z Ambrožem Čopijem boste spoznali novo zgoščenko APZ Univerze na Primorskem, Slovenskega improvizacijskega godalnega kvarteta in Blaža Celarca na tolkalih.

Kdo se boji roza barve? je naslov najnovejše razstave slikarke Ksenije Čerče. V galeriji UGM Studio, ki deluje v okviru Umetnostne galerije Maribor, bo na ogled do 27. novembra. Ksenija Čerče je leta 2002 magistrirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pred tem je študirala Oblikovanje oblačil in tekstilij, leta 2003 pa je prejela Fulbrightovo štipendijo in je magistrirala iz videa in sound arta na Purchase College State University of New York v Združenih državah Amerike. V umetniškem izrazu Ksenije Čerče so opazne te izkušnje z različnih področij. Njeno primarno zanimanje za dvodimenzionalno sliko širi naklonjenost performansu in body artu, to pa se nadaljuje v video in zvočni umetnosti. Kot je povedala v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden, se z vsakim izmed teh področij ukvarja posebej in jih med sabo ne prepleta. Vabimo vas, da prisluhnete oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je avtorica več povedala tudi o razstavi Kdo se boji roza barve?, s katero izpostavlja vprašanje o pomenu slikarstva danes.

V Oddaljenih zvočnih svetovih bomo slišali nekaj značilnih primerov glasbe z zahodnega dela otoka Java v Indoneziji. Slišali bomo glasbo za oblike gledališča, instrumentalno glasbo orkestra gamelan, pa tudi najpogostejšo obliko glasbe za razvedrilo v zahodnem – sundanskem delu otoka – kacapi, glasbo, v kateri glavna vloga pripada piščali suling … Oddajo je pripravil Tomaž Rauch.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Pesniško nagrado Društva slovenskih pisateljev je za pesnitev "To telo, pokončno" te dni prejela Nina Dragičević – pogovor z nagrajenko bo uvod v tedenski pregled. V njem izpostavljamo že odprti drugi del razstave karikaturista Hinka Smrekarja (1883–1942) v Narodni galeriji, ki je končal pred italijanskim strelskim vodom 1. oktobra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani, in razstavo ob 50-letnici Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Pokrajinski muzej Maribor z razstavo "Zgodbe iz grajskih soban" o 22-ih gradovih in dvorcih vzhodne Slovenije prikazuje usode njihove opreme, ob 25-letnici založbe Beletrina, prvotno naziv knjižne zbirke Študentske založbe, pa je v Cankarjevem domu na ogled razstava "Temnejša je noč, svetlejše so zvezde". Ob koncu bomo na kratko napovedali 51. Teden slovenske drame, ki se prihodnjo sredo začenja v Kranju.

Glasbena medigra

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Angers, mesto ob griču, se imenuje po starodavni trdnjavi iz 13. stoletja, v kateri hranijo veličastno tapiserijo Apokalipse. Ludvik Anžujski jo je leta 1373 naročil pri pariškem tkalcu in trgovcu Nicolasu Bataillu in slikarju Hennequinu iz Brugesa, danes najstarejša ohranjena francoska tapiserija pa je edinstvena tudi zaradi svoje velikosti, saj v dolžino meri več kot 100 metrov. Navdihnilo naj bi jo besedilo, ki ga pripisujejo apostolu Janezu in v katerem so navdih za svoja dela našli mnogi glasbeni ustvarjalci, kot so René Clemencic, Jean Francaix in Franz Schmidt, ki je zgodbo povzel v svojem oratoriju Knjiga s sedmerimi pečati. Na sporedu tudi glasba Johannesa Césarisa, Petra Iljiča Čajkovskega in Josquina Despreza.

Matija Malešič, rojen 30. oktobra 1891 v Črnomlju, je pisal čustevno razgibane povesti z ljubezensko tematiko iz meščanskega in podeželskega življenja. V odlomku iz povesti Izobčenci se Ture po štirih letih prestane zaporne kazni sreča z nekdanjo ljubeznijo.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

V ponedeljek, 18. oktobra, je v Zürichu v 75-em letu umrla priznana slovaška sopranistka Edita Gruberová. Imenovali so jo kraljica koloratur in belkanta, brez dvoma pa je bil njen glas eden gibčnejših glasov prejšnjih desetletij. Gruberová je namreč imela izjemno lep in obsežen glas, njena virtuoznost pa, tako se zdi, ni imela meja.

Sobotni operni večer tako posvečamo tej slovaški sopranistki. Slišali jo bomo kot Elizabeto. Na posnetku, nastalem sedmega decembra 2000 v Dunajski državni operi, so pod vodstvom Marcella Viottija peli še: tenorist Ramón Vargas kot Roberto Devereux, baritonist Ju Čen kot vojvoda Nottinghamski, mezzosopranistka Enkelejda Shkosa kot Sara, vojvodinja Nottinghamska, tenorist Cosmín Ifrim kot lord Cecil, basist David Cale-Johnson kot sir Walter Raleigh in basist Hiro Ijichi kot Paž in Dvorni sluga.

Ron Padgett, rojen 1942 v Tulsi, je eden izmed klasikov ameriške poezije. Izdal je več kot dvajset izvirnih pesniških zbirk, nekaj knjig esejev ter prevodov poezije francoskih simbolistov in nadrealistov. Prve verze in pesmi je v svojo beležko začel zapisovati pri trinajstih letih, prvo zbirko pa je izdal leta 1967 skupaj s Tedom Berigannom. Padgetta prištevajo k povojni newyorški pesniški šoli - sam avtor sicer priznava tesno povezavo, vendar prisega na enkratnost vsakega pesniškega glasu. Še več, pravi, da si pri svojem pisanju prizadeva slediti predvsem temu, da ne ponavlja svojih vzorcev in da raje preneha, če se mu zazdi, da začenja pisati in zveneti preveč kot Ron Padgett, kakršnega pozna že od prej. James Tate je za poezijo Rona Padgetta rekel, da je prijazna do človeka in predstavljamo ga s šestimi prav takimi pesmimi v prevodu Toneta Škrjanca.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.