Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretacija pesmi ali lirskega zapisa domačih ali tujih književnih ustvarjalcev.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Predstavljamo Marceline Desbordes Valmore, pariško pesnico, igralko in pisateljico, ki je živela in delovala ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Njene Elegije in romance veljajo za začetek francoske romantične poezije in morda je prav zato kot edina ženska dobila svoje mesto tudi v znameniti pesniški antologiji Paula Verlaina Les Poetes maudits.

V preteklih mesecih so svet pretresla odkritja na stotine neoznačenih grobov otrok, ki so v letih od 1831 do 1996 obiskovali državno financirane večinoma katoliške internate v Kanadi. V tem obdobju je bilo približno 150 tisoč otrok staroselcev za več let nasilno ločenih od svojih družin in nastanjenih v internatih, kjer so bili podvrženi fizičnim in spolnim zlorabam ter podhranjenosti. Ta sistem je bil žal izjemno učinkovit v brisanju kulture in jezika staroselcev, posledice takih politik asimilacije pa segajo tudi v današnji čas.

Kantato za otroški zbor Letni časi je napisal ruski skladatelj Efrem Podgaits, ki se je rodil leta 1949 v Moskvi, kompozicijo pa je doštudiral na moskovskem konservatoriju. V njegovem opusu je več oper, kantat, muzikalov, orkestrskih, komornih in zborovskih del ter skladb za solistične inštrumente. Posebno mesto ima njegova glasba za otroke. Alica v čudežni deželi, Princ in siromak, Palčica, Pastirica in dimnikar, Mali princ, Kako narisati ptico, Lunine piščali, Poezija zemlje in Missa veris so naslovi skladb, ki jih je skladatelj namenil otroškim glasovom in jih je zasnoval kot otroške opere, kantate ali muzikale. Njegovo kantato Letni časi je na mednarodnem zborovskem tekmovanju Guido d'Arezzo v italijanskem Arezzu izvedel ruski otroški pevski zbor Vesna.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo posvečamo spominu na slovenskega dirigenta, zborovodjo in skladatelja Maksa Ungerja, ki ga je službena pot zanesla daleč od rodnega kraja, zato ga pri nas morda tudi manj poznamo. Tisti, ki pa so ga poznali, so se ga spominjali kot izvrstnega poedagoga z bogatimi izkušnjami, razgledanega kritika in publicista ostrega peresa, sicer pa hudomušnega in odrezavega sobesednika, skratka, pravega svetovljana. V oddajo bomo predvajali Ungerjev Godalni kvartet v f-molu, opus 8 in nekaj njegovih samospevov.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Leta 1952 je na velika platna prišel film Sneg na Kilimandžaru, ki je nastal po istoimenski kratki zgodbi Ernesta Hemingwaya iz leta 1936. Glasbo zanj je prispeval Bernard Herrmann, za katerega pa kritiki verjamejo, da je bil najboljši možni izbor za ta film.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Danes o predstavi Vse sijajne stvari, ki bo drevi zaživela na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana. Dramsko besedilo britanskega avtorja Duncana Macmillana, ki ga je v slovenščino prevedel Uroš Fürst, sicer tudi nosilec glavne vloge v predstavi, obravnava pogosto spregledano tematiko – življenje s samomorilno osebo. Poleg monodrame Vse sijajne stvari, ki je nastala pod režijsko taktirko Nataše Barbare Gračner, pa vam bomo ponudili še druge novice iz sveta kulture. Med drugim smo obiskali Plečnikovo hišo, kjer so danes odprli razstavo Prostorski koncepti Plečnikovih prenov, ki v ospredje postavlja Plečnikove prenove sakralne arhitekture in nekaj javnih prostorov.

Dr. Grišo Močnika najbolj poznamo kot znanstvenika za letalskimi podvigi Matevža Lenarčiča, ki na poletih po svetu meri črni ogljik in druge trde delce v zraku. Onesnažen zrak tako pri nas kot po svetu večinoma spremljamo pri tleh. A razporeditev črnega ogljika na različnih višinah po zračnem stolpcu ima izjemno pomemben in še ne dovolj raziskan vpliv na podnebje.

»Črni ogljik je tisti del saj, ki ga vidimo. Absorpcija sončne svetlobe v črnem ogljiku segreva atmosfero in ta prispevek je skoraj primerljiv s prispevkom CO2,« pove prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi gorici, ki znanstveno deluje še na Institutu "Jožef Stefan", vodi pa tudi podjetje Haze Instruments.

Spregledan vpliv črnega ogljika na podnebje
Delci v zraku imajo pomembno vlogo pri tem, kako kroži voda, podnebne spremembe pa so vodni krog že močno spremenile. A vpliv črnega ogljika je zelo kompleksen in zato so pomembne konkretne meritve, koliko je dejansko črnega ogljika v različnih plasteh atmosfere.

Na različnih višinah je namreč lahko učinek teh delcev na segrevanje ozračja zelo različen. Ponekod absorbirajo veliko sončne svetlobe in močno grejejo ozračje, drugod spet manj, nekje pa svetlobe ne absorbirajo in jo sipajo ter tako ohlajajo ozračje. Od daleč, s pomočjo satelitov se da meriti zgolj ta zadnji segment. To pa pomeni, da podnebni modeli upoštevajo predvsem ta vidik.

»Mi smo izmerili, da je prispevek aerosolov na segrevanje podcenjen vsaj za četrtino. Kar je veliko, saj so ti modeli nelinearni.«

Onesnažen zrak ostaja problem tudi pri nas
Podnebne spremembe in onesnaženost zraka, ki ga dihamo, so tako bolj povezane, kot se zavedamo.

»Ukrepi zaradi podnebnih sprememb imajo lahko pozitivne posledice na izboljšanje kvalitete zraka. Ni pa to nujno. In uporaba biomase je do zdaj poslabšala kvaliteto zraka,« izpostavlja dr. Močnik in ob tem dodaja: »Ni mejne vrednosti, pod katero onesnažen zrak ne bi zdravju škodil. Potrebno je tudi gledati, kaj vse smo podihali do zdaj.«

V pogovoru tudi o preteklih uspehih za izboljšanje kvalitete zraka ter o tem, kaj vse bo potrebno za dejanske izboljšave tako na področju prometa kot zimskega ogrevanja. Vabljeni k poslušanju.

Godalni kvartet Goldmund, ki ga sestavljajo violinista Florian Schötz in Pinchas Adt, violist Christoph Vandory in Raphael Paratore, je 17. oktobra nastopil v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu v okviru letošnjega Festivala v Schwetzingenu. Na sporedu koncerta so bili Godalni kvartet v h-molu, op. 33, št. 1 Josepha Haydna, Godalni kvartet št. 8, op. 110 Dmitrija Šostakoviča in Godalni kvartet v d-molu št. 14 Franza Schuberta, imenovan tudi »Deklica in smrt«.

Tomaž Furlan ironično obračunava z banalnostmi in absurdnostmi sodobnega človeka. In to počne zelo subtilno. Ali z videom ali nenavadnimi kiparskimi deli likovno, prostorsko in konceptualno poglobljeno razmišlja o zapletenih sistemih naše družbe, o duhamornih rutinah, nesmiselnosti nenehnega hlepenja za materialnimi dobrinami, nezmožnosti pogledati zunaj okvirjev in o tako imenovani ''zdravi pameti'', ki naj bi vodila človeka, a se izkaže, da je prav v njej veliko nelogičnosti in suhoparnosti. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavi I Made This (To sem naredil) so njegovi predmeti iz kamna, opeke, lesa in teraca v nekdanjo samostansko cerkev umeščeni harmonično, kot da so del nje, a kmalu nas na umetnikovo humornost opozorijo nenavadno preoblikovani predmeti na nenavadnih mestih. Med tiste, ki naj bi vplivali na njegovo delo, prišteva Marino Abramović, Charlieja Chaplina in Larsa von Trierja. Tomaž Furlan je med drugim prejemnik nagrade skupine OHO in Jakopičevega priznanja.

"...Nasprotoval sem marsičemu od tistega, kar so nam vbijali v glave v prvem letniku. Še zlasti sem se upiral Slavku Janu, ki je predaval dramsko igro. Bil je ugleden in spoštovan igralec in pedagog, nekdanji ravnatelj in režiser ljubljanske Drame, poleg tega pa je prtav leta 1961, ko sem se vpisal na akademijo, postal njen dekan. Nisva prišla skupaj. Bil in ostal sem prepričan, da je predaval po preživeti metodi, ki sem jo poimenoval avstro­ogrska vineršnicelšule..."

Rac bere Raca.

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginjo in publicistko Petro Pogorevc. Poslušajte raskav glas, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih ter tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 01 Radia Slovenija, maja 2021.

Zbor in Orkester Slovenske filharmonije bo vodil mladi iranski dirigent Hossein Pishkar. Na programu sta dva mejnika glasbene umetnosti: Žalna glasba Witolda Lutoslawskega in Rekviem Luigija Cherubinija.
Toliko zgledov, kot jih je ob svojem nastanku, leta 1816, pritegnil Cherubinijev Rekviem, jih menda ni nobena druga skladba na svetu, in toliko nagrad, kolikor jih je prejela Žalna glasba Witolda Lutoslawskega – tudi ne. Skupni imenovalec obeh je, seveda, žalovanje, povzet v naslovu večera: Žalujoči kerub.

Na posnetek, ki je nastal 26. septembra v Palači lepih umetnosti v Bruslju, se je ujela slavnostna kronanjska glasba. Najpogosteje so skladatelji za slovesnosti ob kronanjih segali po hvalnici Te Deum, redkeje - kot npr. v Händlovem primeru, pa tudi po psalmskih besedilih.
Omenjena ansambla sta vzela za primere Händlove kronanjske antheme,
Te Deum Antonia Caldáre,
Concerto grosso št. 8/Coronatio augusta Georga Muffata
in Te Deum Michela-Richarda de Lalanda.
Zadnji je bil skorajda obvezna spremljevalna glasba vseh pomembnih kraljevih dogodkov v Versaillesu v času Ludvika Štirinajstega, predzadnji pa je zvenel ob kronanju cesarja Jožefa Prvega Habsburškega - torej tudi pri nas aktualnega cesarja, tistega, ki je v blesku hotel preseči Sončnega kralja.
Nocoj se bomo posvetili znamenitim Haendlovim kronanjskim anthemom, najprej pa glasbi, ki je donela ob kronanju Jožefovega naslednika, Karla Šestega Habsburškega. Rimsko-nemški cesar je postal leta 1711, danes pa ga poznamo predvsem po razglasu pragmatične sankcije.

Konec avgusta leta 1925, med pripravljanjem zbirke Zlati čoln, ki pa za časa njegovega življenja ni izšla, je Srečko Kosovel prijatelju Ivu Groharju pisal pismo, v katerem je med drugim zapisal: "Ti si ne moreš misliti, kako me podžiga odpor od vseh strani. To me dela bojevitega in danes sem začel pisati ostro, bizarno satiro, ki jo mislim čitati na enem recitacijskih večerov in ki ima ost proti 'starim' in 'otrplim'. Imenuje se Aja baja Himalaja in poet Akiba Sulej. Ljudje bodo pokali od smeha in jeze. V njej bom prikazoval naše 'kulturno življenje' od zelo smešne strani."

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.