Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ameriški modernistični pesnik Wallace Stevens (1879–1955) je služboval kot zavarovalniški agent, a je njegova poezija precej filozofska in meditativna. Za njegove pesmi velja, da se v njih imaginarno prepleta z resničnim. To mu je odlično uspelo v ciklu Nedeljsko jutro. Prvo pesem iz tega cikla interpretira Boris Ostan, prevedel pa jo je Veno Taufer.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

»Plečnik je videl krščanski sakralni prostor kot tisti prostor, ki mora biti v odnosu do običajnih bivalnih prostorov radikalno drugačen; domačnost v sakralne prostore je vnesel z bogato ikonografijo, materiali, obliko; kar je še posebej drugačno pri njegovem delu,« meni arhitekt dr. Leon Debevec. Ugotavlja, da v sakralnem opusu arhitekta Jožeta Plečnika kot globoko vernega kristjana prepoznavamo svetopisemske vsebine na treh ravneh: na ravni citatov, ikonografije in arhitekturnih arhetipov.

Katoliško, evangeličansko in pravoslavno vero združuje in povezuje tudi Sveto pismo. »Besede Gospodove so čiste besede, preizkušeno srebro, očiščeno zemlje, prečiščeno sedemkrat…« pravi Psalm št. 12. Uglasbil ga je tudi nemški renesančni skladatelj Thomas Stoltzer, glasbenik in katoliški duhovnik, ki je bil naklonjen reformaciji.

Iz župnijske cerkve svetega Miklavža v Ankaranu na nedeljo Božje besede neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Franc Šenk, pojeta pa združena župnijska zbora iz Ankarana in Dekanov pod vodstvom Bogdane Borota. Na orgle igra Matej Lazar.

V dvorani Salle Métropole v Lozani v Švici je pod dirigentskim vodstvom Marka Letonje 16. decembra nastopil Komorni orkester iz Lozane. Kot solist je z orkestrom nastopil pianist Cédric Tiberghien, na sporedu pa so bile Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla, op. 28 Richarda Straussa, Klavirski koncert za levo roko v D-duru Mauricea Ravela in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100 Sergeja Prokofjeva.

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Italijanski pisatelj Umberto Eco, ki je bil velik poznavalec srednjega veka, je roman Baudolino postavil v severno Italijo v drugi polovici 12. stoletja, v dobo cesarja Friderika Rdečebradca. Naslovni junak, sicer nizkega rodu, se povzpne prav do cesarjevega dvora. V uvodu je predstavljen kot samouk, ki se loti pisanja kronike. Piše, kot ve in zna, meša visok in nizek jezik, latinščino in prostaške izraze ... prevajalec Vasja Bratina pa je to prevedel v vipavski govor. Zahtevno besedilo za interpretacijo, a idealno za Humoresko tega tedna.

Zvezde svetovnih opernih odrov imajo na programu Ars posebno oddajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Filharmonični orkester iz Osla je prejšnjo koncertno sezono začel 20. avgusta 2020 v Koncertni dvorani v Oslu. Zasedbo je na koncertu vodil Klaus Mäkelä, ki se je prav s tem nastopom prvič predstavil v novi vlogi šefa dirigenta orkestra. Osrednje delo koncertnega sporeda je bila Simfonija št. 1 v D-duru z vzdevkom 'Titan' Gustava Mahlerja, za začetek pa je Filharmonični orkester iz Osla izvedel novo delo finskega skladatelja Saulija Zinovjeva z naslovom Uspavanka.
Leta 1988 v Lahtiju rojeni Zinovjev velja za enega najbolj nadarjenih in že mednarodno prepoznavnih finskih skladateljev mlajše generacije. V letih od 2010 do 2015 je študiral glasbo v razredu Tapia Nevanlinna, svoje znanje kompozicije pa je vmes poglabljal na visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v Nemčiji pri profesorju Wolfgangu Rihmu. Največ pozornosti pri ustvarjanju namenja orkestrski glasbi, ki jo izvajajo tako rekoč vsi vodilni skandinavski simfonični orkestri. Uspavanko je zložil po naročilu filharmonikov iz Osla prav za njihov koncert ob uačetku prejšnje sezone. Avtor se v skladbi izkaže za veščega oblikovalca orkestrske zvočnosti; njegova izrazna sredstva niso avantgardna, zvočne ploskve pa se pogosto prelivajo druga v drugo. V glasbeni podlagi nezmotljivo odzvanja Sibeliusova simfonična glasba, opazne pa so tudi prvine glasbe drugega velikega skladatelja s prehoda iz 19. v 20. stoletje – Gustava Mahlerja.

Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.

Devet meditacij Gospodovo rojstvo je Olivier Messiaen ustvaril poleti leta 1935 v Grenoblu. Cikel, za katerega je menil, "da je njegovo najpomembnejše in najznačilnejše delo tako glede glasbene, modalne in ritmične strukture kakor tudi glede religioznega in teološkega vidika«, je bil prvič izveden v cerkvi sv. Trojice v Parizu leta 1936. Dvajset let pozneje je cikel meditacij v isti cerkvi na nosilec zvoka posnel skladatelj sam.

Arhitekt Jože Plečnik - danes je minilo 150 let od njegovega rojstva - se je leta 1898 odpravil na zanj silno pomembno potovanje. Avstrijska vlada mu je dodelila "rimsko štipendijo", s katero so mladim arhitektom in likovnim umetnikom po uspešno končanem študiju omogočili, da se osebno seznanijo s spomeniki ahitekturne in likovne umetnosti v Italiji in drugod na zahodu. Na pot je odšel sredi novembra 1898 (takrat mu je bilo 26 let), do maja 1899 je potoval po Italiji, nato je kakšne tri tedne preživel v Franciji. Tam je junija 1899 prejel novico, da mu je umrla mati, in se je vrnil domov. Izbrali smo pismi, ki ju je prav na začetku svoje poti po Italiji pisal domov bratu Andreju, duhovniku. Gradivo o Plečnikovem potovanju v Italijo je leta1967 v knjigi zbral France Stele.
Bere: Uroš Smolej.

Skladatelj Smetana zaseda pomembno mesto v razvoju češke nacionalne glasbene smeri. Najbolj je znan po ciklu svojih simfoničnih pesnitev, imenovanem Moja domovina, in osmih operah. Njegovi ruski sodobniki so poskušali dati glas ljudstvu in zbuditi veliko dušo, ki jo je zatiralo samodrštvo, Smetana pa je hotel kratko malo uglasbiti narodni ideal meščanstva, navezanega na neodvisna izročila. Češki kulturi je poskušal dati glasbo, ki je bila značilna zanjo.

Ameriška pisateljica Edith Wharton je bila najprej šolana notranja opremljevalka, pisateljica je postala razmeroma pozno. Prijateljevala je z mnogimi znanimi umetniki svojega časa: Henryjem Jamesom, Scottom Fitzgeraldom, Andréjem Gidom, Sinclairom Lewisom, Jeanom Cocteaujem in Jackom Londonom. Med prvo svetovno vojno je iz Pariza poročala za ameriške časopise, organizirala je zatočišča za begunce in zanje zbirala denar, za kar so jo odlikovali z legijo časti. Objavljati je začela razmeroma pozno. Leta 1921 je kot prva ženska prejela Pulitzerjevo nagrado, in sicer za roman Čas nedolžnosti, trikrat pa je bila nominirana za Nobelovo nagrado za književnost. Marjan Kovačevič Beltram jo predstavlja z odlomki iz njenega romana Hiša veselja, ki ga je prevedla Rapa Šuklje.

Ignaz Friedman je danes že pozabljen, bil pa je eden najbolj nenavadnih in izvirnih pianistov 20. stoletja. Osebnost, močan, včasih nereden in prenapet, a zmeraj drzen, očarljiv in privlačen. Ameriški časniki o njem niso pisali z debelimi črkami, kakor so pisali o Paderewskem, Hofmannu ali Rahmaninovu, toda njegova nadarjenost in pianistično znanje nista bila nič manjša od darov, ki so jih imeli drugi pianisti tistega časa. Za njim so ostali posnetki, zarezani na plošče, ki osvetljujejo njegovo interpretacijo, nastali pa so med letoma 1926 in 1935.

O vznesenenosti, o strasti, silni moči, ki ne pozna meja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.