Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Nocoj bo v Narodni galeriji potekal koncert v okviru cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Narodna galerija in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Na koncertu z naslovom Izgubljena mladost bo z orkestrom nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus, na sporedu pa bodo dela Maje Čerček, Carla Philippa Emanuela Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina.
Enaindvajseta sezona cikla koncertov in predkoncertnih predavanj Sozvočje svetov nosi naslov Dialogi s preteklostjo, v kateri se s programom koncertov zaziramo v preteklost, da bi bolje razumeli prihodnost. Vpogled v preteklost nas namreč lahko pouči kako razumeti sedanjost in nam ponuja modrost, kako oblikovati prihodnost. Na nocojšnjem koncertu se bo z noviteto predstavila študentka Maja Čerček, ki je skladbo Pozabljene, nastalo pod mentorstvom prof. Marka Mihevca, simbolno posvetila spreminjanju in poslavljanju. Skladateljičino iskanje lastnega izraza in svojevrstnih kompozicijskih rešitev zaznamuje trenutno soočanje s težavnimi pandemskimi okoliščinami. V skladateljskem procesu tako pušča za sabo kanček po kanček svoje mladosti. Ta pa odzvanja v glasbi za vedno. Njena skladba je zmes stabilnih tradicionalnih struktur, ki jih rahljajo ritmično in harmonsko svobodnejši pristopi.
Kot solistka se s Koncertom za flavto v d-molu Carla Philippa Emanuela Bacha in z Arijo Lenskega Petra Iljiča Čajkovskega iz opere Evgenij Onjegin v priredbi za flavto in godala predstavlja flavtistka Eva-Nina Kozmus, edina slovenska zmagovalka mednarodnega tekmovanja Evrovizijski mladi glasbenik, in sicer leta 2010 na Dunaju. Kot solistka sodeluje z Opernim orkestrom Lyon, Simfoničnim orkestrom Bordeaux, Simfoničnim orkestrom Gran Teatre del Liceu v Barceloni, Gürzenich orkestrom Köln, Konzerthaus orkestrom Berlin, Filharmonijo iz Osla, ob tem pa je stalna solo flavtistka Opernega orkestra iz Limogesa v Franciji.
Koncert boste lahko poslušali tudi nocoj v neposrednem prenosu na pogramu Ars.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avstrijski pesnik Ernst Jandl v pesmi naslovni motiv spretno preplete s socialno tematiko.
Prevod: Niko Grafenauer.
Interpretacija: Boris Ostan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Telemannova pisma in avtobiografije kažejo velik smisel za humor in ta se kaže tudi v njegovih operah, kantatah in programski glasbi. Ena njegovih najbolj nenavadnih skladb ima naslov Kantata ali žalna glasba za kanarčkom z umetniškimi izkušnjami.

Sopranistka Katja Konvalinka in pianistka Darja Mlakar Maležič že vrsto let umetniško sodelujeta. Maja 2021 sta izdali drugo skupno ploščo z naslovom Voyage musical – Glasbeno potovanje, na katero sta uvrstili dela skladateljev Henrija Duparca, Gabriela Fauréja, Reynalda Hahna, Clauda Debussyja in Maurica Ravela. Kot je zapisano v spremni knjižici, umetnici raziskujeta intimne povezave med zvenom in pomenom, glasbo in poezijo, ki
jih ponuja francoski samospev.

Marijan Lipovšek je bil vsestranski ustvarjalec, skladatelj, pianist, komorni glasbenik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in alpinist, fotograf, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec spisov, posvečenim goram. Bil je pedagog na ljubljanski Akademiji za glasbo in Filozofski fakulteti, direktor Slovenske filharmonije in dolga leta tudi zvest sodelavec naše radijske hiše. Kot izvrsten pianist je bil pogosto spremljevalec svoje hčerke, svetovno znane mezzosopranistke Marjane Lipovšek. Na koncertu ob skladateljevi osemdesetletnici sta skupaj izvedla Lipovškove Slovenske ljudske.

Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem. O narodni noši pa šele v drugi polovici 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi.

V knjigi Zakaj gledališče, kriza in prenova avtor Jakob Hayner razmišlja o družbeni funkciji umetnosti danes, zmotah, neprevprašanih dogmah v gledališču, njegovem presežku v simbolnem, lastni estetski poziciji, ki se izmika nareku siceršnje koristnosti …Gledališče, pravi, igra svet, kriza gledališča pa je kriza tega sveta in njegove družbene ureditve.
O dotični knjigi v Odru razmišljata slovenski režiser Janez Pipan, ki je napisal obsežno spremno besedo, in dramaturginja Mojca Kranjc, ki je Haynerjevo delo prevedla.

Glasbena medigra

Veliki jazzovski orkestri (big bandi) so v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih letih 20. stoletja so se obdržali vse do danes. Prisluhnite zgodbam iz preteklosti in tudi sodobnim jazzovskim orkestrom.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Te dni na 33. tržaškem filmskem festivalu gostujejo slovenski filmarji: Marija Zidar predstavlja dokumentarec Odpuščánje, Rok Biček kratki film Kazenski strel in Matevž Luzar igrani celovečerec Orkester. Minuli teden je minilo 77 let od edinstvenega športnega dogodka, ko so na osvobojenem ozemlju pripravili partizansko zimsko olimpijado, na kateri so udeleženci tekmovali v veleslalomu, patruljnem teku in skokih. O dogodku so posneli dokumentarni film Partizanske smučine Cerkno '45 režiserja in scenarista Dušana Moravca, ki bo na sporedu danes ob 21. uri na TVSLO 1. Nocoj bo v Narodni galeriji potekal koncert v okviru cikla Sozvočje svetov. Na koncertu Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije z naslovom Izgubljena mladost bo z orkestrom nastopila flavtistka Eva-Nina Kozmus, na sporedu pa bodo dela Maje Čerček, Carla Philippa Emanuela Bacha, Petra Iljiča Čajkovskega in Aleksandra Borodina.

Petega junija lani je 80. rojstni dan praznovala ena največjih pianistk vseh časov Martha Argerich. V počastitev njenega jubileja sta Orkester Romanske Švice in dirigent Daniel Harding 16. decembra lani pripravila koncert v Viktorijini dvorani v Ženevi ter z njo in s prav tako izjemno, tri leta mlajšo portugalsko pianistko Mario Joao Pires izvedla Koncert za dva klavirja in orkester št. 10 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Simfonijo št. 1 v D-duru, »Titan«, Gustava Mahlerja.

Z vse večjo količino besedilnih informacij narašča zanimanje za orodja, ki samodejno povzemajo besedila. Najsodobnejši pristop so globoke nevronske mreže, ki se najbolj približajo človeškemu načinu povzemanja. Vendar je povzemanje eno izmed kompleksnejših dejanj, saj se lahko kakovostni povzetki med seboj zelo razlikujejo, pa tudi njihove ocene. Kakšna sta razvoj in zanimanje za povzemalnike besedil?

Gost je Aleš Žagar, raziskovalec v laboratoriju za kognitivno modeliranje na fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja z različnimi problemi s področja obdelave naravnega jezika, osredinja pa se predvsem na povzemanje besedil in globoke nevronske mreže.

Kamnik je bil rojstni kraj Janeza Krstnika Dolarja in mesto, v katerem se je 100 let pozneje ustalil Jakob Frančišek Zupan.

Predvajamo Dolarjevi uglasbitvi antifone Salve Regina
in maše Missa villana
ter Lavretanske litanije Jakoba Frančiška Zupana.

»Fant, ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lahko rečeš komu, ki zna do pet šteti in ne dosti več. Tvoj oče pa je videl svet in pozna človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal. Mene ne boš preslepil z besedo; ne motim se tako brž, kakor meniš. Ker ti meni nočeš povedati, povedal bom jaz tebi, kaj ti je. Vsa ta otožnost izvira iz tega, ker ti neka ženska — imena nočem imenovati — ni po volji. Ali ni res?«

Mladi razumnik, grajska gospoda, gostilniško omizje in vaški posebnež, svobodoljubne ideje in ljudsko izročilo, realizem in romantika, patina 19. stoletja in brezčasnost – vse to je slovenska literarna klasika, Jurčičev Deseti brat iz leta 1866. Ob pisateljevem postopnem razpletanju skrivnosti romanesknih likov in občasnih humornih vložkih je zgodba še vedno napeta in privlačna: dogajanje, ki so ga začrtali koristoljubje in pretekli grehi, poganjajo ljubezen in ljubosumje ter maščevalnost. A ta prvi slovenski roman ni ostal le na papirju, preselil se je že na gledališke deske, na operni oder in na filmsko platno, zdaj pa še v zvočno knjigo.

Bere dramski igralec Iztok Mlakar.

Režiser: Alen Jelen
Asistentka režiserja: Renata Vidič
Tonski mojster: Vojko Kokot
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Mastering: Vjekoslav Mikez

Posneto v RC RTV Koper-Capodistria, Studio 6, junij–julij 2021 v sodelovanju s SNG Nova Gorica.

Minljivost človeškega življenja je pogosta tema v likovni umetnosti. Skozi stoletja so umetniki opozarjali nanjo ob pomoči različnih simbolov ali antičnih mitov, kot je na primer boj smrtnika Ida z Apolonom za nimfo Marpiso. Ta se je morala odločiti med njima, svojo izbiro pa je pojasnila takole: »Ko bo minila lepota moje mladosti, me bo Apolon zapustil. Čar življenja pa je lepota vseh starostnih obdobij ob moškem, ki ga ljubiš.« Izbrala je smrtnega Ida.

Dela Carla Philippa Emanuela Bacha, drugega živečega sinu Johanna Sebastiana Bacha in prav tako slovitega skladatelja, ustvarjajo pomemben most med baročnim in klasičnim obdobjem. Njegov Koncert za flavto v d-molu, ki ga izvaja priznana slovenska flavtistka Eva Nina Kozmus, je s svojim poznobaročnim prvim stavkom, z arijo v drugem in s pravim Sturm und Drangom v tretjem značilen primer. Drzno čustvena glasba mlajšega Bacha je odmevala več kot stoletje pozneje v glasbi Petra Iljiča Čajkovskega, skladatelja, čigar glasba utriplje s čistim čustvovanjem. Solistka izvaja tudi bridko arijo ruskega skladatelja iz opere Jevgenij Onjegin, prirejeno za flavto in godala, ko mladi Lenski v trenutku, preden krogla v duelu utrne njegovo življenje, objokuje pretekla zlata leta mladosti.

Program koncerta:

Maja Čerček: Pozabljenje
Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto v d-molu, H. 426 (W.22)
Peter Iljič Čajkovski: Arija Lenskega iz opere Evgenij Onjegin, priredba za flavto in godala
Aleksander Borodin: Scherzo

Zbirka kratkih pripovedi z naslovom Obvoz (LUD Literatura, 2021) je četrta avtorska knjiga Francija Novaka. V dobrih desetih letih, kolikor jih je minilo od izida njegovega knjižnega prvenca, se je Novak uveljavil kot prepoznaven, izviren in zadržan ustvarjalec z domišljeno poetiko. Njegove domnevno razvidne podobe sveta, razmerij in dogodkov se tako v poeziji kot prozi plastijo v nedoumne ali neizgovorljive pomenske konotacije, za katerimi slutimo tek časa, bližino ali oddaljenost sočloveka, čudežnost sveta v pogledu otroka ali njegovo minljivost v pogledu odraslega.

Oktobra lani je pri založbi Deutsche Grammophon izšla plošča treh orkestrskih skladb Sofie Gubaiduline. Poslušali bomo Božji srd in Luč na koncu ter odlomek Koncerta za violino: Jaz in ti. Za izvrstne izvedbe je poskrbel leipziški orkester Gewandhaus ter dirigent Andris Nelsons.

Mllada poljska pesnica, rojena leta 1996 v Poznanju, je vzbudila pozornost že z revijalnimi objavami, še bolj pa februarja 2021, ko je izšel njen prvenec Storytelling. Pet pesmi iz zbirke je prevedla Katarina Šalamun Biedrzycka.

Interpretira: Maja Sever
Režiser: Alen Jelen
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Urednik: Vlado Motnikar

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.