Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V Prešernovih Poezijah bomo sicer večkrat naleteli na pojem sreča, a je pozabljena daleč v domači vasi, pozneje pa večinoma zanikana, sovražna. V zadnjem izmed šestih Sonetov nesreče se je pesnik s tem sprijaznil, utrujen je ne pričakuje več.
Interpret: Vinko Möderndorfer

Posneto februarja 2009.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V ciklu "Skladatelj tedna" se tokrat posvečamo avstrijskemu baročnemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo "Kyrie" in "Credo" iz njegove "Maše v B-duru", potem pa še skladbo "Battalia v D-duru" in Schmelzerjevo priredbo na Bibrovo deseto sonato iz cikla "Rožnovenskih sonat".

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata bo 7.2.2023 tradicionalni zimski koncert, ki ga pripravlja skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc. V središču sporeda bo predstavitev njegovih avtorskih skladb, ki so lani izšle na CD plošči z naslovom Dober trenutek. Na koncertu bo izvedenih tudi nekaj njegovih novih del, kot gostje pa bodo nastopili še kitarista Mario Kurtjak in Urban Meža ter saksofonist Andrej Omejc. V oddaji Slovenski solisti Timotej Kosovinc pripoveduje o svoji glasbi in umetniški poti.

Predstavljamo njegove Klavirske skladbe za mladino, Šolsko suito za pozavno in klavir, Skice in Suito za saksofon in orkester.

Ljubljansko barje je bilo pred tisočletji veliko predalpsko jezero. Na njegovem obrobju so tedaj nastajala kolišča kot varna in funkcionalna bivališča tedanjih ljudi - koliščarjev. V tokratni epizodi oddaje Kdo smo nas je zanimalo, kdo so bili in kako so živeli.

Predstavljamo domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Glasbena medigra.

Znani so letošnji prejemniki nagrad Grammy. V kategoriji "Najboljša sodobna inštrumentalna plošča" jo je prejela skupina Snarky Puppy za izdelek Empire Central.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Londonski simfonični orkester je koncertno sezono 11. septembra lani v dvorani Barbican v Londonu kot vsako leto odprl s proslavljanjem britanske glasbe v vsej njeni raznolikosti, preteklosti, sedanjosti in – to je najpomembneje – prihodnosti; od širokih pokrajin Elgarja in Franka Bridgea do zvokov 21. stoletja Daniela Kidanea. Frank Bridge slavi življenje in naravo v žarečih valovih zvoka svoje rapsodije Enter Spring. Elgar začne svojo epsko Drugo simfonijo na grebenu vala – potem opazuje, kako se zbirajo oblaki in začenja svetloba bledeti. In Daniel Kidane pleše na robu v najnovejši, povsem izvirni stvaritvi skladatelja, ki je tako domiseln (in tako dinamičen) kot sam London 21. stoletja.

Prešeren je ustvaril estetiko slovenskega jezika. Šele on je pokazal, kako slovenščina zveni, in ji tako omogočil, da je v celoti zaživela. Tega niso storili ne njegovi predhodniki, kolikor jih je bilo, ne prevajalci Biblije. Prešeren tako ni samo velik pesnik, ampak tudi velik jezikovni delavec. O odločilnosti njegove poezije za razvoj slovenskega jezika in jezikovnih temeljih, ki so jo omogočili, smo se pogovarjali z akademikom prof. dr. Jankom Kosom, letošnjim dobitnikom Trubarjevega priznanja (ponovitev pogovora).

V mozaiku zborovske glasbe vas vabimo k poslušanju kantate Pogled zvezd Jakoba Ježa.
Gre za uglasbitev skladateljevega doživljanja neizmerljivih daljav vesolja, nedosegljivega in sanjskega. V skladbi lahko slišimo imena planetov, astronomskih pojmov in besed iz del starih učenjakov ter znamenj oziroma ozvezdij zodiaka.

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Skoraj štiristo let potem, ko je veliki William Shakespeare napisal svojo verjetno najbolj znano ljubezensko dramo, in po neštetih dramskih, književnih in filmskih variacijah brezčasne zgodbe o tragičnem koncu nesrečnih zaljubljencev je avstralski režiser Baz Luhrmann sredi devetdesetih let 20. stoletja posnel eno izmed najizvirnejših različic. Čeprav je zgodbo postavil v sodobno ameriško mesto, je celoten film zgradil okoli izvirnih Shakespearjevih dialogov, ki v stiku z izjemno lucidno vizualno identiteto filma gledalcu tudi danes ponujajo ekstatično filmsko izkušnjo brez primere. Štiri leta po mednarodnem uspehu debitantskega filma "Prepovedani koraki" je torej avstralski cineast Baz Luhrmann izkoristil veliko priložnost in z novo, sodobno, vizualno izjemno dinamično različico Shakespearjevega dela za čuda ohranil izvirno shakespearjevsko jezikovno-stilsko maniro in niz izvirnih stihov ter dosegel velik uspeh.

Matjaž Farič, režiser, koreograf, scenarist in avtor animacije za proslavo, je v središče prireditve postavil vprašanje odnosa med umetnikom in njegovim okoljem. Lotil se ga bo prek poezije Srečka Kosovela, Anje Zag Golob in Franceta Prešerna, glasbe Dua Silence, slik Marka Jakšeta itn. V ospredju slovesne prireditve pa so seveda Prešernovi lavreati, nagrajenca za življenjsko delo Ema Kugler in Herman Gvardjančič ter nagrajenci Prešernovega sklada Dušan Jelinčič, Drago Ivanuša, Aleksander Gadžijev, Nikolaj Beer, Matevž Luzar in arhitekturni atelje Medprostor.

Letošnji dobitnik nagrade Prešernovega sklada za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je kot pisatelj zasijal z alpinističnimi romani z odprav na osemtisočake, potem pa je tematiko razširil na ljubezenske in bivanjske stiske mladih in njihovo družbeno angažiranost, Trst in slovenstvo ter drugo. Izdal je enajst romanov, tri knjige kratke proze in dve dramski deli, zbirko esejev in več publicističnih in drugih knjig.

Avtor oddaje Vlado Motnikar,
igralec Blaž Šef,
bralec Igor Velše,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden.
Režija Špela Kravogel.

Leto produkcije 2023.

Kot uvod v tradicionalni recital Prešernove poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani smo izbrali šest Prešernovih ljubezenskih sonetov in njegovo Ljubezensko pesem.

Intrepret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.