Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov:
- začetek Foruma nove glasbe 2021
- W. A. Mozart med glasbo in psihologijo
- povabilo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta Globina teme iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Veronika Dintinjana, pesnica in prevajalka, po poklicu pa zdravnica, kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij iz leta 2008 uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki izjemno natančen in večplasten, poln pomenskih obratov. To velja tudi za pesem Redči se iz te pesniške zbirke. Interpretira jo Draga Potočnjak.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Predstavljamo dve skladbi Leoša Janáčka v predelavah drugih skladateljev. Ciklus Dnevnik izgubljenega, dokončan leta 1920, za tenor, alt in klavir sta v orkestrsko različico priredila Otakar Zitek in Vaclav Sedlaček, skladatelj José Serebrier pa je kar celotno opero Zadeva Makropulos spremenil v tako imenovano simfonično sintezo in iz izjemno napete, ekspresionistične, ponekod že fantastične opere, ustvaril prav tako uspešno orkestrsko skladbo.

Spor med Francijo in Združenim kraljestvom glede ribolovnih pravic je na plano potegnil krhkost ureditve, zapisane v sporazumu o odnosih med Evropsko unijo in Otokom po brexitu. Zaplembe ladjevja, grožnje z zaprtjem pristanišč, s strožjim nadzorom tranzita in oviranjem dobav blaga … Bolj ko bi državi potrebovali druga drugo za skupen pristop h globalnim gospodarskim in varnostnim izzivom, bolj se njuna politična vrhova vedeta kot pobalina na domačem dvorišču. Težavno je tudi reševanje ureditve na irskem otoku.

Okrog Spodnje Idrije, ki je najstarejši kraj na Idrijskem, se je spletlo več legend. Ena od teh pripoveduje, kako so nekoč dekleta hodila na bregove Idrijce, da bi v vodi zagledala svoje ženine. A v vodi so poleg svojih obrazov videla le topole, vmes je zaplavala le še kakšna riba. Ker so ob druženjih ob reki dekleta tudi prepevala, se jim je zdelo, da tudi ribe ob topolih pojejo. Kaj pravzaprav simbolizira pojoča riba, danes v Spodnji Idriji ne vedo več. Legendo je v glasbeni jezik prenesel skladatelj Aldo Kumar, ki je ob nastanku skladbe zapisal: »Legendo poznajo vsi, a nihče ne ve, kaj naj bi pomenila. S to nadrealistično noto lepo izraža svojskost duha teh krajev. Riba poje o menjavah razpoloženja skozi dan in noč ob Idrijci, ob katere šumenju sem skladbo napisal.«

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Enourni pogovori s slovenskimi skladatelji in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.

Želite biti seznanjeni z aktualnim filmskim dogajanjem doma in po svetu, in tudi kritiško slediti tekočemu filmskemu sporedu?

Ženska sokol je bil svojčas revolucionaren film, saj je bila v njem uporabljena pop glasba iz osemdesetih v izvedbi Londonskega filharmoničnega orkestra. O tem, koliko uspeha je prinesla filmu, govori tudi podatek, da je bil dvojno nominiran za oskarja, v kategorijah najboljšega zvoka in zvočnih efektov.

Leta 1957 je skladatelj Gunther Schuller z izrazom Third Stream / Tretji tok / Tretja smer označil glasbeni žanr, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

K poslušanju naj vas privabijo zanimive téme, med njimi: narava kot navdih in 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna na letošnjih klavirskih dnevih v Portorožu, razstava Neže Knez z naslovom "Predlogi in poskusi št.1: imaginacija, kontemplacija, morski pes" ter odmevi tradicionalnega Martinovanja na Proseku in milanski knjižni sejem. Vabimo vas k poslušanju!

Tehnološki velikani, kot so Faceboook, Twitter ali Google, ki ustvarjajo digitalni prostor na Zahodu, nimajo vstopa v kitajski digitalni prostor, a je digitalno življenje na Kitajskem prav tako izredno razvito in razgibano, obenem pa ga prav tako obvladujejo digitalni velikani – v prvi vrsti sta to podjetji Alibaba in Tencent.

»Internetne tehnologije na Kitajskem so inovativne predvsem v smislu potrošniških storitev in imajo zato še toliko večji vpliv na življenje posameznikov,« pravi sinologinja in antropologinja doc. dr. Maja Veselič, predavateljica na oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete.

Če je Tencent s svojim krogom podjetij bolj fokusiran na zabavo, videoigre in tudi socialna omrežja, se je Alibaba usmeril na prodajo in finance, oba pa vse nove tehnološke storitve povsem integrirata vsaka v svoj digitalni ekosistem, tako da je njun monopolni položaj in vpliv izreden. Kitajska danes premore milijardo uporabnikov spletnih storitev, digitalna ekonomija pa dosega danes že vrtoglavih 40 odstotkov kitajskega bruto družbenega proizvoda.

Tako kot pri nas, se tudi na Kitajskem seveda kažejo različni nepričakovani stranski učinki vse močnejše selitve družbenega življenja na splet. Morda v tem kontekstu lažje razumemo, zakaj je kitajska oblast v zadnjem letu začela intenzivneje posegati v spletni prostor in postavljati nova pravila delovanja in obnašanja v tamkajšnjem digitalnem prostoru. Če po eni strani z novimi predpisi naslavlja prav monopolni položaj in vpliv svojih tehnoloških velikanov, se po drugi strani loteva tudi predpisovanja pravilnega obnašanja in ustreznega videza domačih zvezdnikov in spletnih vplivnežev.

»Pri nas je bila zelo odmevna prepoved pojavljanja t. i. poženščenih moških oz. mladih fantov bolj androginega videza. Za to prepovedjo se skriva več dejavnikov. […] A to vprašanje, kakšni naj bi bili moderni kitajski moški, je že nekaj let na tapeti.«

Vse bolj izrazite so tudi razlike med generacijami, ki imajo vsaka svoja pričakovanja, srečujejo pa se tudi z drugačnimi družbenimi možnostmi in omejitvami.

»Generaciji sedanjih kitajskih staršev se zdi, da so oni svoji mladini omogočili vse, da ima zdaj mladina mnogo večjo možnost izbire, dosti boljše pogoje za življenje. Problem pa je, da v veliki večini kitajski mladi tega ne občutijo tako. Družba je postala izrazito tekmovalno naravnana in priložnosti za uspeh, za vzpon po družbeni lestvici so se močno zmanjšale. To tekmovanje je postalo že skoraj nevzdržno.«

* Wolfgang Amadeus Mozart: »Godalni kvartet št. 15 v d-molu, K. 421«
* Felix Mendelssohn: »Godalni oktet v Es-duru, op. 20« Felixa Mendelssoha

O neokonstruktuvistih preberemo, da so na slovensko prizorišče konec šestdesetih prinesli minimalistično zasnovane objekte, optične in kinetične konstrukcije ter ambientalno umetnost, v kiparstvo pa vpeljali problematiko barve. Glavni predstavniki so bili Dragica Čadež, Drago Hrvacki, Tone Lapajne in Dušan Tršar, pozneje se je pridružil še Vinko Tušek. Kakšna so bila njihova poznejša dela, dobrih petdeset let po nastanku te neformalne skupine razmišlja razstava Neokonstruktivisti nekoč in danes v Galeriji Prešernovih nagrajencev Kranj, ki jo bo predstavil Aleksander Bassin in odgovoril tudi na vprašanje, zakaj je to skupino umetnikov poimenoval neokonstruktivisti.

"Stane Sever nam je predaval umetniško besedo. Bil je daleč najboljši interpret poezije, kar sem jih v življenju slišal. Od njega sem dobil ogromno napotkov in nasvetov, ki jih še danes upoštevam in o njih mislim, da so genialni. Tako kot Pina Mlakarja sem tudi njega občudoval in vpijal njegove besede. Dojemanja poezije ni poučeval, ampak se je z nami pogovarjal."

Rac bere Raca.

Življenjske zgodbe vrhunskega gledališkega in filmskega igralca Radka Poliča v biografskem romanu, ki je nastal po intenzivnih pogovorih z dramaturginj in publicistko Petro Pogorevc. Prisluhnite raskavemu glasu, ki med hehetom in premolki pripoveduje zgodbo o sebi in o veselih in tragičnih stvareh, ki so ga v življenju doletele od otroštva do vrhuncev igralske kariere v 52-ih nadaljevanjih.

Režiserka: Špela Kravogel
Tonski mojstri: Gal Nagode, Urban Gruden, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Korektorica: Emanuela Montanič Sekulović

Posneto v studiu 1 Radia Slovenija maja 2021.

Koncert odpirata skladbi, ki ju povezuje duh impresionizma: Tri vizije Demetrija Žebreta in Trije nokturni Clauda Debussyja. V drugem delu se jima pridrižuje ena največjih mojstrovin nemške romantike, Četrta simfonija Johannesa Brahmsa. Dirigent večera James Tuggle slovi po izredno širokem simfoničnem in opernem repertoarju. Redno nastopa s številnimi uglednimi ameriškimi in evropskimi orkestri, ob svojem ponovnem prihodu v Ljubljano pa je zapisal: »Navdušen sem, da bom ponovno sodeloval s fantastičnim Orkestrom Slovenske filharmonije. Čarobnost glasbe je, da se začne tam, kjer se končajo besede, kar popelje vsakega od nas na magično potovanje skozi čas in prostor.«

Posnetek je nastal leta 2017 v Monáku, nanj pa so se ujeli solisti:
sopranistka Erika Sunnegardh,
mezzosopranistka Yulya Gertseva,
tenorist Ludovit Ludha
in basist Peter Mikulaš.

Janačkova lastna oznaka skladbe je verjetno veliko bolj zanimiva kot pa muzikološke analize. Takole je napisal v svojem podlistku v brnskem časniku Lidove noviny leta 1927:
"Brez temačnosti srednjeveških samostanskih celic, brez odmeva imitacij, brez odzvena Bachovih fug, brez Beethovnovega patosa in brez Haydnovega igračkanja."

V okviru petkovega ciklusa Literarnih nokturnov Na valovih humorja bomo tokrat poslušali dve kratki besedili Janeza Severja. Janez Sever je bil napovedovalec na našem radiu in urednik propagandnih oddaj, hkrati pa tudi član radijske igralske skupine, znan kot odličen interpret otroških radijskih iger. Slišali bomo torej njegovi humoreski Športnik in O bolhici.

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezave jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.