Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

"Poezija mora biti rezilo, ki odpira, kar je banalnega v nas, da bi nam približala kakšno resnico," razmišlja o poeziji Marzanna Bogumiła Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njeni verzi z izjemno čistim tonom silijo prej k molku kot komentiranju.
Prevedla: Jana Unuk,
interpretira: Vesna Jevnikar,
produkcija leta 2021.

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

O najuspešnejši hrvaški operi, Gotovčevem Eru z onega sveta, je v hrvaškem tisku izšlo 11 ocen prve izvedbe, sodobna glasbena publicistika pa še vedno (in od nje to povzemajo tudi elektronski mediji) najvztrajneje citira eno, in sicer kritiko Luja Šafranka Kavića, objavljeno 5. novembra leta 1935 v Jutranjem listu. Zlasti priljubljen citat iz nje je stavek, s katerim naj bi Šafranek domnevno končal svojo oceno, stavek, ki se glasi: Spet je hrvaški skladatelj zaman napisal opero.

Wilhelm Friedemann Bach je bil najstarejši in po splošnem mnenju najbolj nadarjeni sin Johanna Sebastiana Bacha. Za življenja je slovel kot izreden improvizator, skladatelj in največji orgelski virtuoz v Nemčiji, a je imel zaradi spreminjajočih se socialnih razmer vseskozi težave pri zaposlitvi. Ker je bil manj pripravljen pisati glasbo po novi modi kot večina mlajših sodobnikov, je umrl v revščini.

VAINÖ RAITIO: POETIČNA FANTAZIJA, OP. 25
SIMFONIČNI ORKESTER FINSKEGA RADIA, dirigent: JUKKA PEKKA SARASTE

EINOJUHANI RAUTAVAARA/KALEVALA: ŠTIRI SERENADE ZA MOŠKI ZBOR
MOŠKI ZBOR AMICI CANTUS, dirigent: HANNU NORJANEN

JEAN SIBELIUS: SIMFONIJA ŠT. 1 V E-MOLU, OP. 39
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: MARISS JANSONS

Louis Spohr: Koncert za violino in orkester št.8 v a-molu, op. 47
Izv.: Violina: Monika Skalar
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: Anton Nanut


Muzio Clementi: Sonata v Es-duru, Op. 12 št. 4
Izv.: Klavir: Marija Kocijančič


Johann Nepomuk Hummel: Koncert za oboo in orkester
Izv.: Oboa: Stojan Dokuzov
Orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Anton Kolar

Nedavno je umrl francoski pisatelj Benoît Duteurtre. Rodil se je leta 1960 v Normandiji. Najprej ga je navduševala moderna glasba, študiral je muzikologijo, nato se je ukvarjal z glasbo in zraven pisal. K pisanju ga je spodbudil tudi Samuel Beckett.
Ustvaril je več kot 20 romanov, pisal pa je še esejistiko in glasbene kritike. Njegovo literarno delo je pogosto navdihovala glasba. Za svoje delo je dobil številna priznanja, tudi nagrado Francoske akademije. Leta 2018 je izšla Duteurtrova Knjiga za odrasle, ki je njegovo najbolj osebno delo, v slovenskem prevodu Luke Novaka. Takrat je pisatelj obiskal Ljubljano. Z njim se je pogovarjala Nina Gostiša.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Poletje je odprlo vrata počitniški fantaziji in na njenih krilih se bomo podali skozi oddaje v juliju in avgustu. Dramatika preteklih mesecev je za nami; v toploti sončnih žarkov se prepustimo kramljanju, lahkotni misli in glasbi, v kateri slišimo odzven poletnih dni. Na sporedu glasba Friedricha von Flotowa, Walterja Rehberga in Alexisa de Castillona.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Aprila 2015 smo eno izmed oddaj Mladi virtuozi posvetili skladatelju Ernestu Mikliču, ki je takrat prejel študentsko Prešernovo nagrado akademije za glasbo. V sklopu poletnih oddaj Mladi virtuozi, v katerih poslušamo stare posnetke takrat mladih glasbenikov, bomo danes slišali Mikličevo glasbo, ki je zvenela tudi v tedanji oddaji, dodali pa ji bomo še eno novejše delo, ki ga je Orkester Slovenske filharmonije izvedel leta 2022.

ERNEST MIKLIČ: OLD WINDS ZA BASKLARINET IN MARIMBO
Klarinet: BORUT TURK, marimba: PETRA BARTOL

ERNEST MIKLIČ: SVETILNIK NA SAMOTNEM OTOKU
SIMFONIČNI ORKESTER SNG OPERE IN BALETA SNG MB, dirigent: MARKO HRIBERNIK

ERNEST MIKLIČ: MORDA NEKJE IN NEKOČ
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: MARKO HRIBERNIK

Filmski scenarist in režiser ter avtor kratkih zgodb Blaž Kutin je lani pri Gogi objavil svoj prvi roman Kenozoik. Roman je galerija človeških usod. Na prvi pogled je v ospredju Luka, mlad voznik rešilca. Občutek ima, da je njegova partnerica Lena depresivna, zato ji želi pomagati, pri tem pa ubere zelo nenavadno, neprijetno in nevarno pot. Več o romanu bo povedal avtor Blaž Kutin v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Rekonstrukcija glasbenih dogodkov v neapeljskih palačah osemnajstega stoletja je precejšen izziv. Pogosto je težko ugotoviti avtorje skladb v rokopisnih zbirkah, ki so jih nekoč hranile plemiške knjižnice, danes pa so razpršene po vsem svetu. V njih najdemo veliko odlomkov iz resnih ali komičnih oper, ki so sicer izgubljene, pa tudi veliko kantat.

Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, ki odrašča v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, keksi Albert, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav pripoveduje o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
O avtorici
Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami ni veliko prostora za ustvarjalnost, njena ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo.

Bralka: Saša Mihelčič
Režiser: Klemen Markovčič
Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Mastering: Klemen Veber
Urednik oddaje: Alen Jelen

Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.

Vloga ljudskega izročila v vsakdanjem življenju se nenehno spreminja, prav tako pa tudi odnos do njega. Ker starosvetni način življenja že desetletja počasi izginja, so se ljudje začeli zavestno posvečati ohranjanju izročila. Tako so domačini že leta 1977 pri Tomažu pri Ormožu pripravili srečanje, na katerem so okoliški pevci in godci predstavili del domačega izročila, ki ga je posnela tudi radijska ekipa in ga je v radijskem programu predstavil Julijan Strajnar. Tako zdaj lahko dvakrat zapored poslušamo utrinke nastopov s tega srečanja.

Predstavili bomo izbrane posnetke najboljših koncertov z 71. Festivala Ljubljana 2023.

V Komornem studiu bomo predstavili posnetke dveh najboljših komornih koncertov z 71. Festivala v Ljubljani. 31. julija 2023 so v Križevniški cerkvi nastopili izvrstni slovenski in tuji glasbeniki: violinistka Lana Trotovšek, hornist Andrej Žust, trobentač Reinhold Friedrich ter pianistki Eriko Takezava in Beata Ilona Barcza. Na koncertu so izvedli Sonato za trobento in klavir v Es-duru, op. 18, Thorvalda Hansena, prvi stavek Sonate za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 – Patetične – Ludwiga van Beethovna, Sonato za trobento in klavir Georgea Antheila in Trio v Es-duru za klavir, violino in rog, op. 40, Johannesa Brahmsa. 21. avgusta pa je v Križevniški cerkvi nastopil Duo Witkowski. Pianista Fabio in Gisele Witkowski sta predstavila Fantazijo v f-molu za klavir štiriročno, D. 940 Franza Schuberta, Spominke, op. 28 Samuela Barberja in delo Vol na strehi, op. 58 Dariusa Milhauda.

Radijska priredba povzema eno izmed številnih komičnih zgodb iz edinega v celoti ohranjenega romana v latinščini Metamorfoze ali Zlati osel. V zgodbi je rimski pisatelj in filozof v satirični maniri izpisal dinamično človeško naravo, ki ves čas hlepi po novih dogodivščinah – in užitkih.

Režiserka: Elza Rituper
Prevajalec: Primož Simoniti
Prirejevalec: Jože Rode
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc

Harito igra Marinka Štern,
Dafna je Majda Grbac,
Areta – Majda Kohek,
Barbarus – Božo Vovk,
Filesterus – Primož Ekart,
Trasilus – Marko Simčič,
Mirmeks – Pavel Rakovec.

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1993.

Glasbena medigra.

Konec julija pred sto desetimi leti se je začela prva svetovna vojna. Te nesrečne obletnice se spominjamo tudi z izborom pesmi medvojne lirike znanih in manj znanih avtorjev. To so Pastuškin (njegovo pravo ime je Andrej Budal), Anton Debeljak, Igo Gruden, Joža Lovrenčič, Rudolf Maister, Oton Župančič in France Bevk.

Igralca sta Blaž Šef in Rok Kunaver,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
režiser Klemen Markovčič,
urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija leta 2014.

27. julija nas je zapustil nemški skladatelj Wolfgang Rihm, star 72 let. Sodil je med najplodovitejše nemške skladatelje naše dobe. Že med obiskovanjem gimnazije je hkrati študiral kompozicijo na glasbeni akademiji v Karlsruheju in obiskoval tečaje nove glasbe v Darmstadtu. Kompozicijo je študiral tudi pri Karlheinzu Stockhausnu in Klausu Huberju, muzikologijo pa pri Hansu Heinrichu Eggebrechtu.
Wolfgang Rihm sodi v generacijo skladateljev, ki so se uprli hermetičnosti stroge avantgarde šestdesetih let. Za njegovo umetnost je značilno združevanje zvočnega vtisa sodobnosti in bolj razumevajoče glasbene sintakse s prehoda v dvajseto stoletje.