Zvečer 5. junija je postalo jasno: Zakon o arhivih, o preprečevanju dela na črno ter pokojninska reforma, na katero je leva koalicija več kot mesec stavila vse svoje politične moči, so vsi padli. Zakone je zavrnilo več kot 70 odstotkov volivcev, na izbiro katerih je po raziskavi najbolj odločilno vplivala prav vlada. To je bil precejšen, a pričakovan šok za levi trojček, katerega vlada nima več večine v parlamentu niti široke podpore med volivci.
Reforma je mrtva, živela reforma?
S padcem pokojninske reforme so takoj vzniknile želje po novi, saj so sindikati ponudili roko za nova pogajanja, v katera pa minister za razvoj Mitja Gaspari ne verjame. Tudi sestankovanje ne napreduje - v petek, ko naj bi se sestali vlada in socialni partnerji, so bili poglavitni predstavniki sindikatov na poti v tujini, Pahor pa se je odpravil na državniški obisk v Indijo. Nadaljevanje je predvideno za prihodnji petek.
Nad luknjo z intervencijskim zakonom ...
Težavno stanje javnih financ, na katerega naj bi blagodejno vplivala pokojninska reforma, se je koalicija po zavrnitvi reforme namenila reševati z ostrim intervencijskim zakonom, ki naj bi ustavil zaposlovanje v javnem sektorju, posegel v plače javnih uslužbencev, pokojnine in socialne transferje. Samo zamrznitev ne bi bila dovolj.
Pred referendumom je Pahor razmišljal, da bi zaupnico vezal na pokojninsko reformo, po njenem padcu pa ni vrgel puške v koruzo in razmišljal o vezavi podpore na prej omenjeni intervencijski zakon. Ta zakon je naletel na ostro nasprotovanje levice, zato je vzniknila druga rešitev - rebalans. Ta bi po besedah finančnega ministra Franca Križaniča prinesel skoraj pol milijarde prihrankov, med drugim z radikalno zamrznitvijo zaposlovanja v javnem sektorju ter odpovedjo vseh avtorskih pogodb.

... bonitetne hiše intervenirale po svoje
Prve vzdihe olajšanja po padcu reforme je prinesla ocena kreditne sposobnosti Slovenije, ki je mednarodne bonitetne hiše niso spremenile kljub takojšnjemu poročanju tujih medijev, da smo Slovenci "zavrnili ključno reformo". A ne za dolgo - boniteta se je v četrtek znižala za največje slovenske banke. Starosta slovenske politike France Bučar je nasprotnike pokojninske reforme z SDS-om na čelu ostro okrcal.
Povabilo prek mej levice in desnice
Opozicijski vodja, predsednik SDS-a Janez Janša takoj po referendumski "superklofuti" obsodil "ideološko zadrto koalicijo", le nekaj dni po tem pa je začel k sebi vabiti največjo koalicijsko stranko - Socialne demokrate - s povabilom v veliko koalicijo na prihodnjih, če se le da, predčasnih volitvah. Pahor se o veliki koaliciji ni želel neposredno izreči, je pa poudaril nujnost političnih zavezništev ter pomembnost kriterija programske kompatibilnosti med njimi.
Vse bližja možnost predčasnih volitev (ki jo je podprl tudi ljubljanski župan Zoran Janković) ter povabilo SD-ju z druge ideološke strani sta imela nekaj vpliva tudi na medsebojne odnose v koaliciji. Le dan po padcu referendumov so se začeli besedni dvoboji med koalicijskimi partnericami ter iskanje krivca za stanje. V sredo je udarilo na plan. Sestala sta se sveta strank Zaresa in LDS-a, ki sta skoraj v en glas zahtevala korenite vladne spremembe. Pridružil se jima je tudi predsednik vlade Danilo Türk, ki je javno pozval k rekonstrukciji vlade "brez tabujev".

Ultimat: Temeljita rekonstrukcija ali odhod Zaresa
Zares, ki je že več mesecev javno opozarjal na blokado države, meni, da je dovolj. Ali stranka SD izvede temeljito rekonstrukcijo vlade, v kateri bi se tresel tudi Pahorjev stolček, ali pa koalicija ostane brez Zaresa, zahteva Gregor Golobič.

LDS: Po "superklofuti" potrebna nova vlada ...
... a kar v okviru že obstoječe koalicije, pa je skoraj istočasno kot Zares svoje zahteve sporočila predsednica LDS-a Katarina Kresal. Na tnalu ni le kredibilnost nekaj konkretnih ministrov in ministric, temveč preživetje celotne levosredinske politične opcije, zato naj stranka SD poskrbi za povsem novo vlado, je javno pozvala.

... a v SD-ju želijo ostati steber stabilnosti
Pozivi po menjavi predsednika vlade Boruta Pahorja pa so naleteli na gluha ušesa ter nejevoljo v SD-ju, ki je enotno podprl svojega vodjo, prav tako strankin podmladek. Strankin minister Igor Lukšič je poziv označil za ponesrečen način praznovanja 20. obletnice samostojnosti, saj se bo ultimat Zaresa, kot je v Pogledih Slovenije pojasnil Golobič, iztekel ravno 26. junija.

Vse kaže, da bo Golobič tudi na ta dan uzrl Pahorja na premierskem položaju, saj je ta na tiskovni konferenci po očitno burni, kar šesturni seji vlade, zavrnil svoj odhod v okviru obstoječe koalicije. Kot idealno možnost je izpostavil konsolidirano, manjšinsko vlado, ki si bo za socialdemokratske ideale prizadevala do konca mandata.

Po prej omenjenih razmišljanjih o vezavi zaupnice najprej na pokojninsko reformo, potem na intervencijski zakon, pa tokrat Pahor namerava vezati zaupnico na oster rebalans proračuna, nujen za konsolidacijo javnih financ, ki naj bi v DZ šel julija. Če zaupnica pade? Predčasne volitve, za katere si zelo prizadeva skupina vidnih osebnosti iz civilne družbe na čelu z Radom Pezdirjem in ki na spletni strani zbira podpise za to možnost.

Veliki zmagovalec ali izdajalec?
Pritiski na Pahorja se nadaljujejo, poroča TV Dnevnik, saj se je k pobudi pridružil tudi eden nekoč najtesnejših Pahorjevih zaveznikov Sebastjan Jeretič. Novinar je zlorabil Pahorjevo zaupanje in objavil posnetke sicer neformalnega srečanja premierja z novinarji. Oseba, ki je Pahorja predlagala za predsednika takrat še Združene liste socialnih demokratov, Ciril Ribičič, pa napoveduje: V naslednjih mesecih se bo izkazalo - ali se bomo Pahorja spominjali po veliki zmagi nad Janšo ali po izdaji levih idealov?

Kaj je Sova počela v predreferendumski kampanji?
Zgodba pa se je začela zapletati tudi okoli padlega zakona o arhivih. Na vprašanja okoli sporne vključitve Sove v predreferendumsko kampanjo njen direktor Sebastjan Selan še vedno molči, predsednik države pa je tak odziv varnostno-obveščevalne službe pričakoval. Kulturna ministrica Majda Širca se z voljo ljudstva ne sprijazni, saj želi stari arhivski zakon umestiti v presojo ustavnega sodišča. Medtem je publicist Igor Omerza, čigar prošnja za vpogled v arhiv SDV-ja je bila povod za sprejemanje novega in že padlega zakona, znova zaprosil za vpogled v gradivo.

Slovenski arhivi javno odprli svoje duri na dan odprtih vrat. A le nekatere duri.